Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani

Kongresni trg 12
1000 Ljubljana

T: +386 (0)1 241 85 97
E: info@iri.uni-lj.si


Kdo smo?

Kako do nas?

 trap ee
 EURL3A
 
 
 
 IRT3000
 trap ee

 

Mladi raziskovalci iz gospodarstva

 

Kaja Antlej: 3D tehnologije kot podpora muzejski razstavi industrijskega oblikovanja

Raziskovalni mentor: prof.dr. Slavko Dolinšek

 

Razvoj računalništva in informacijsko-komunikacijskih tehnologij spreminja družbeno paradigmo. V zadnjem času pa smo na različnih področjih človekovega delovanja priča tudi vse večji priljubljenosti in uporabnosti računalniške tehnike prostorskega prikaza - 3D . Aplikacije 3D tehnologij se vse pogosteje uporabljajo tudi kot podpora muzejskim razstavam. Vprašanje pa je, ali lahko uporaba 3D tehnologij pripomore k boljši in lažji interpretaciji muzejskih predmetov industrijskega oblikovanja, ki je v našem okolju premalokrat prezentirano?

Tridimenzionalno (3D) kot segment računalniške grafike predstavlja fenomen matematičnega simuliranja perspektivnega izrisa prostorske geometrije na ravno ploskev. Pod izrazom 3D tehnologije torej razumemo tiste digitalne tehnologije, ki jih povezujemo s prostorsko računalniško grafiko. Njihov namen je olajšati vizualno predstavo o nekem predmetu ali postopku in posledično izboljšati komunikacijo.

  

3D tehnologije so v izjemnem razvojnem vzponu in prav preučevanje njihove uporabnosti ponuja nove priložnosti za interpretacijo muzejskih predmetov. Dejstvo je, da smo danes priča vse večji poplavi virtualnih muzejev in uporabe navidezne resničnosti pri fizičnih muzejskih postavitvah. Že prej poudarjen hiter razvoj 3D in drugih digitalnih tehnologij nam na eni strani ponuja nove možnosti, na drugi strani pa moramo voditi diskusijo o smotrnosti uporabe tehnologij. Le-te morajo biti v odnosu do muzejskega predmeta v podrejenem položaju; torej le sredstvo in orodje za doseganje ciljev, nikakor pa ne vzrok za razstavo. Tomislav Šola zapiše, da bo zelo pomembno videti, kako daleč lahko pridemo s ponovnim vračanjem muzejskih predmetov v življenje s pomočjo “kreativno uporabljene tehnologije”  ter obenem opozarja na nevarnosti prekomerne popularizacije, nekontroliranega uvajanja modernih tehnologij in razcveta turizma.

O slovenskem industrijskem oblikovanju, njegovem razvoju in vplivu na družbo je napisanih precej besedil. Barbara Predan, teoretičarka industrijskega oblikovanja in poznavalka slovenske oblikovalske stroke “začetke strokovnega dela na področju oblikovanja datira[mo] v leto 1951”, ko prvič izide revija Arhitekt, “ki redno objavlja tekste na temo oblikovanja”.  Predanova še dodaja, da se oblikovalska teorija na slovenskem do danes “najizraziteje razvija v časopisni in knjižno-kataloški periodiki”.  Manj besedil v slovenskem prostoru obstaja na temo muzealizacije industrijsko oblikovanih predmetov, zato sem mnenja, da je to področje v slovenski muzelogiji še precej odprto. V Sloveniji je za ta del dediščine zadolžen Arhitekturni muzej Ljubljana, natančneje Oddelek za industrijsko oblikovanje. Ta “sistematično pripravlja stalno razstavo zgodovinske arhitekture in oblikovanja, ki bo po prenovi gradu njegova središčna vsebina”.  Trenutno lahko zaznamo, da razstave s področja industijskega oblikovanja pripravljajo (ali so pripravili) tudi drugi muzeji po Sloveniji. Preučila bom ali ti in drugi muzeji na tujem za lažji in kakovostnejši dostop do muzejskih vsebin uporabljajo tudi orodja 3D tehnologij.

 

Naloga je zastavljena interdisciplinarno v smeri povezovanja humanističnih znanosti (muzeologija, oblikovanje) s tehničnimi (3D tehnologije). Raziskovalka obravnava področja muzeologije, 3D tehnologij in industrijskega oblikovanja. Interdisciplinarnost teme zahteva različne metodološke pristope; od metode študije virov in literature, intervjujev, študije in analize primerov dobrih praks doma in v svetu s poudarkom na preučevanju muzejskih razstav, podprtimi s 3D tehnologijami. Narejen in analiziran bo  zgodovinski razvoj ter najnovejša tehnološka odkritja in spoznanja s področja 3D tehnologij s poudarkom na uporabnosti pri muzejski razstavi. Kot praktični del bo raziskovalka identificirala različne skupine obiskovalcev razstave in preverila njihov odziv na 3D podprto razstavo, uporabnost 3D tehnologij na muzejski razstavi pa preverila na razstavi slovenskega oblikovalca.

 

Strokovni prispevki

3D-tehnologije kot podpora pri konservatorsko-restavratorskih posegih .pdf
Potencial DLP tehnologije za oblikovanje novih izdelkov in interpretacijo muzejskih predmetov .pdf
“Virtualna Emona” na dLib.si z uporabo 3D tehnologij .pdf
Uporaba 3D tehnologij na področju komuniciranja kulturne dediščine .pdf

3D technologies - tools for communicating identity for children .pdf
Combining 3D technologies in the field of cultural heritage: three case studies  .pdf

Več na spletni strani.

Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani in štetje obiskovalcev.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.