Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani

Kongresni trg 12
1000 Ljubljana

T: +386 (0)1 241 85 97
E: info@iri.uni-lj.si


Kdo smo?

Kako do nas?

 trap ee
 EURL3A
 
 
 
 IRT3000
 trap ee

 

Optimizacija proizvodnje v pakirnici Notol-Krka d.d.


Projekt je zajemal analizo delovnih nalogov za pakiranje v Krkinem obratu Notol s ciljem iskanja optimalnega zaporedja, pri čem je kriterij minimalni čas proizvodnje. Izdelali smo tudi scenarij "Late stage customization" in analizo problematike zastojev (na podlagi rezultatov iz informacijskega sistema). Najpomembnejši rezultat projekta je ocena, koliko je možno prihraniti z minimiziranjem zastojev. Inštitut je preko projekta pridobil sposobnost oblikovanja interdisciplinarnega projekta, projektnega vodenja in sposobnosti za izvedbo zahtevnega industrijskega projekta v kratkem času in glede na zahteve naročnika.

Osnovno raziskovalno vprašanje pri iskanju optimalnega zaporedja je bilo: ali lahko dosežemo z drugačnim, tako imenovanim »optimalnim planiranjem« zaporedij delovnih nalogov, bistvene časovne prihranke v proizvodnji. Metodološko je bilo iskanje optimalne permutacije delovnih nalogov narejeno na osnovi postopek »hierarhičnega združevanja delovnih nalogov« znotraj posameznega dvo-mesečja. Iz analize je nedvoumno razvidno, da so bili dejanski časi proizvajanja večji, kot bi bili, če bi delovne naloge razporejali na drug način.

Naslednji cilj raziskave je bil, da na osnovi simuliranja delovnih nalogov za leta 2007 določimo prihranke časa proizvajanja ob upoštevanju koncepta prilagajanja proizvajanja v pozni fazi (»Late Stage Customization - LSC«). Posamezno linijo sestavljata primarna faza (PF, kjer v čistem okolju v pretisne omote pakiramo tablete), ter sekundarna faza (SF, kjer pretisne omote ustrezno pakiramo v škatlice – zloženke). Takšno linijo imenujemo klasična linija (CLC – linija klasičnega koncepta). Primarna faza in sekundarna faza klasične linije sta tako strukturno kot funkcionalno povezani, zato upočasnitev ali zastoj na eni od faz, povzroči upočasnitev ali zastoj tudi v drugi fazi.

Bistveno vprašanje LSC je bilo: ali je možno z drugačnim, vzporednim delovanjem primarne (PF) in sekundarne faze (SF) izboljšati učinkovitost proizvodnje? Metodološka podpora za izračun: za lažje razumevanje koncepta vključitve bufferja v proizvodnjo smo za prikaz uporabili programsko orodje (MathLab), s katerim smo najprej razporedili zaporedja delovnih nalogov v časovno premico (po dvomesečnih obdobjih). Ugotovili smo, da se je zaradi uvedbe bufferja čas izvedbe delovnih nalogov (brez upoštevanja optimizacije zaporedij skrajšal) skrajšal.

Cilj analize problematike zastojev  pa je bil ovrednotiti načrtovane in nenačrtovane zastoje in oceniti, kateri zastoji predstavljajo največji problem. Metodološka podpora za izračun: analize so bile narejene na osnovi zabeleženih dogodkov iz Mepiseve aplikacije, osredotočenje je bilo na neplanirane (NZ) in planirane zastoje (PZ), ki se dogajajo  v času obratovanja linije (efektivno obratovanje in zastoji med obratovanjem) ter planirane zastoje (PZ), ki se dogajajo med fazo čiščenja in premontaž.

Predlog za nadaljnje delo: smiselno je izdelati in uporabljati simulacijsko orodje, ki bo v pomoč planski službi za optimalno načrtovanje zaporedja izvajanja delovnih nalogov. Poleg tega bi bilo potrebno izdelati simulacijsko orodje, ki bo na osnovi optimiziranega zaporedja delovnih nalogov prikazalo simulacijo izdelave na PF in SF ter polnjenje bufferja ter istočasno omogočilo načrtovanje izdelave viškov proizvodnje. Poleg tega priporočamo sprotno analizo podatkov za določeno obdobje v neposredno na proizvodni liniji ter ustrezno modifikacijo beleženja in zajemanja podatkov.
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani in štetje obiskovalcev.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.