Pozdravljeni!

Po spomladanski nevihti se izza zgornjesavinjskih hribov pokaže sonce. Skozi strešno okno preverim, kako se fotovoltaični paneli svetlikajo v sončnih žarkih. Hranilnik električne energije, ki je nameščen v garaži, je že poln in bo ob morebitnem izpadu električne energije, ki ga v teh krajih znajo občasno povzročiti neurja ali tehnične omejitve lokalnega omrežja, vsaj začasno poskrbel za nemoteno delovanje naprav, ki se drugače neslišno, skorajda neopazno, napajajo iz vtičnic in po električnih kablih. Električno vozilo izklopim iz hišne polnilnice, pritrjene ob steni turistične kmetije – nekaj kilovatnih ur uspem dodati še z vožnjo po hribu navzdol, z zadovoljstvom opazim – in se odpeljem do nekoliko oddaljene kmetije na pogovor s članom energetske skupnosti …

Kaj pomeni živeti v energetski skupnosti? Katere vrednote, vsakodnevne prakse, politike ali sistemi lahko v specifičnem družbenem kontekstu vplivajo na odločitve, spodbujajo ali ovirajo spremembe, ki bodo del energetskega prehoda? Po več kot letu dni raziskovanja »na daljavo«, ko smo kot kiborgi, podaljšani v komunikacijske tehnologije, pretežno strmeli v dvodimenzionalne sogovornike na ekranih, smo minuli teden etnografsko raziskovanje končno popeljali na teren, med ljudi. Srečanje s fotovoltaičnimi elektrarnami v živo nas je po neštetih sestankih na Zoomu zaslepilo, kot »zoombiji« smo mežikali v prihodnost, ki jo lahko omogoči sončna energija – v Lučah se je namreč s podporo projekta Compile oblikovala pilotna samooskrbna energetska skupnost. V projektu NRG2peers, ki spodbuja razvoj in nastajanje novih generacij takšnih skupnosti, skušamo razumeti njihovo delovanje in nastajanje tudi z družbenih vidikov. Na IRI UL namreč v raziskovalnih in inovacijskih projektih prepletamo znanja in raziskovalne metode onkraj posameznih ved, denimo s povezovanjem strojništva in antropologije. Predvsem pri slednji, kjer je eden ključnih raziskovalnih instrumentov raziskovalec, so izjemno pomembne fizične izkušnje prostora, celo njegove vonjave ali zvoki, opazovanje vsakdanjih rutin in opravil, ki navidezno nimajo neposrednega pomena za raziskovalno temo, ter seveda stik s sogovorniki. Pri razvoju novih rešitev, ki se morda zdijo pretežno tehnični izziv, je razumevanje družbenih, kulturnih in individualnih kontekstov lahko odločilno za razvoj uspešnih rešitev.

V tokratnih novicah preberite, kako s pomočjo kvalitativnih raziskav med gradbenimi delavci in strokovnjaki sooblikujemo izobraževanja in usposabljanja, ki se bodo bolje odzivala na potrebe v gradbenem sektorju. Preverite, kako smo izsledke interdisciplinarnih raziskav na področju zdravja, udobja in energetske učinkovitosti v stavbah prenesli v prakso v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani. In, nenazadnje, če tudi vas muči utrujenost od sestankov na daljavo, preberite deveti Zapis iz zaodrja evropskih projektov, kjer boste zagotovo srečali še kakšnega zoombija in kiborga.

dr. Sara Arko, urednica IRI UL novic