Verjetno ste letos z letalom odpotovali vsaj na eno mednarodno konferenco. V akademskem svetu je konferenčenje del službenih oziroma kariernih nujnosti, podobno pa so tudi v poslovnem svetu konference priložnost za mreženje in izboljšanje poslovanja. Predstavitve raziskovalnih izsledkov in inovativnih izdelkov, vznemirljive razprave s kolegi, načrtovanje skupnih projektov in sproščeno druženje ob večerih je nenadomestljivo, če želimo biti uspešni. Pa je to res?
Če ste pomislili, da je okoljski odtis konferenčenja precejšen, imate prav. V Evropi je približno 1,7 milijona raziskovalcev. Če se vsak izmed njih udeleži zgolj ene konference letno, lahko ugotovimo, da akademske konference v Evropi vsako leto prispevajo 850.000 ton izpustov ogljikovega dioksida. Povprečni izpusti na udeleženca znašajo približno pol tone, to pa je kar 5 odstotkov povprečnega letnega izpusta na Evropejca (Desiere 2016).
Mnenja o koristih obiskovanja akademskih konferenc so deljena. Medtem ko nekateri trdijo, da so konference izguba časa in denarja ter da na njih srečujemo stare obraze in dobimo malo novih idej (Kircherr in Biswas 2017), verjetno vseeno prevladuje mnenje, da diskusije ter izmenjava zamisli in izkušenj pomembno prispevajo k sodelovanju, povezovanju, prodornim raziskavam in inovacijam.
Kaj lahko storimo? Ena od rešitev so gotovo konference, na katerih prireditelji poskrbijo za čim manjši »pridelek« odpadkov ter zagotovijo stekleničke namesto plastičnih kozarcev, objavijo knjižico povzetkov v elektronski obliki in spodbujajo uporabo spletnih pripomočkov za deljenje avtomobilskih prevozov. Takšna je bila tudi konferenca Behave 2018 o vedenju in energetski učinkovitosti v Zürichu, ki smo se je udeležili septembra. Organizatorji pa vse pogosteje preizkušajo tudi nove oblike konferenčenja, ki še bolj temeljito zmanjšujejo okoljski odtis. Takšne so, denimo, »brezogljične« konference, ki potekajo s pomočjo digitalnih komunikacijskih pripomočkov. Poleg okoljskih prednosti so tudi družbeno pravičnejše, saj omogočajo udeležbo tistim raziskovalcem, ki si dragih poti pogosto ne morejo privoščiti, to je na primer raziskovalcem na začetku kariere in tistim iz manj premožnih koncev sveta. Nasvete, kako pripraviti takšno konferenco po izkušnjah Univerze v Kaliforniji v Santa Barbari, najdete tukaj. Tretja oblika so delno digitalne konference z več vozlišči, ki potekajo sosledno ali sočasno na različnih lokacijah (primer). Še več primerov in nasvetov o konferencah je zbranih tudi v poročilu kanadskega združenja okoljskih študij.
Pomembno je, da tudi sami poskusimo napraviti spremembe. Prva možnost je, da na konference ne letimo več, kot to počnejo »neleteči akademiki«. Druga opcija je, da konference izberemo modro in se nanje temeljito pripravimo. Tako bo končni izkupiček udeležbe zares izdaten. V tokratnih novicah preberite, kateri srečanji smo v septembru izbrali mi in na katero v oktobru vabimo tudi vas. Oktobrsko srečanje bo potekalo v Ljubljani, zato vam ne bo treba sesti na letalo!
