Kaj naj storimo, da bo prihodnost kraj in čas, primeren za življenje? So nove tehnologije in umetna inteligenca del rešitve ali razlog za skrb? Pred nekaj dnevi je v Lizboni na Portugalskem potekal peti simpozij Why the world Needs Anthropologists (Zakaj svet potrebuje antropologinje in antropologe), ki vsako leto predstavi pomen antropologije inženirjem in inženirkam, oblikovalcem in oblikovalkam, naravoslovcem in naravoslovkam, gospodarstvenicam in gospodarstvenikom. S projektom PEOPLE, ki študente in študentke antropologije in sorodnih ved vključuje v razvojne ekipe v industriji, tudi IRI UL že drugo leto zapored sodeluje pri simpoziju.
Simpozij Why the World Needs Anthropologists, ki sta ga zasnovala antropologa dr. Dan Podjed in Meta Gorup, namenoma prečka ustaljene ločnice med vedami, znanostjo in industrijo, kritiko in politiko ter pokaže inovativne načine, na katere antropologi v interdisciplinarnih skupinah prispevajo k oblikovanju ljudem in okolju prijaznih rešitev – bodisi tehnologij, storitev ali politik. Tema letošnjega dogodka, Snovanje prihodnosti (Designing the Future), je v Lizbono privabila 400 udeležencev iz več kot štiridesetih držav sveta. Kot osrednji govorci so nastopili José Manuel dos Santos (vodja oddelka za uporabniško izkušnjo v Signify / Philips Lighting), aplikativna antropologinja in zaslužna profesorica Sarah Pink (RMIT), profesor transdisciplinarnega oblikovanja Jamer Hunt (The New School) in dizajnerska antropologinja in psihologinja Anna Kirah (Design without Borders).
Ključna beseda, ki povezuje raznolike vsebine njihovih govorov pa tudi diskusij na spremljajočih delavnicah, je interdisciplinarnost. Intenzivno in načrtno sodelovanje onkraj disciplinarnih zidov je nujen korak v iskanju trajnostnih rešitev, oblikovanju učinkovitih tehnologij in spreminjanju družbenega okolja. Takšno sodelovanje pa ni samoumevno in tudi preprosto ni. Zato je toliko bolj nujno, da raziskujemo in preizkušamo nove načine, s katerimi se lahko dopolnjujejo kvalitativni in kvantitativni pristopi, raziskave in razvoj.
Je prihodnost morda že tu? O stavbah prihodnosti sta v oddaji Frekvenca X na Valu 202 razmišljala dr. Dan Podjed (ZRC SAZU in IRI UL) in mag. Jure Vetršek (IRI UL). Preverite, katera je najpametnejša slovenska stavba, in prisluhnite seriji oddaj Mesta prihodnosti. Zakaj so celovite obnove obstoječih stavb nujne za zdrav zrak in vire energije v prihodnosti, preberite v novici in kratki video animaciji projekta TripleA-reno (Obzorje 2020). Glede na to, da počasi vklapljamo ogrevanje v stavbah, se seznanite še z raziskavo, ki kaže, da lahko kratki intervali nekoliko nižjih temperatur v prostorih pozitivno vplivajo na naše zdravje in presnovo.
»Kakor si boš postlal, tako boš spal,« je znan slovenski pregovor. To velja tudi za našo prihodnost. Oblikujemo jo namreč danes, za naše jutrišnje udobje in dobro počutje pa moramo poskrbeti že zdaj.
