Kliknite za ogled na spletu

IRI UL logo

Pozdravljeni!

Kaj naj storimo, da bo prihodnost kraj in čas, primeren za življenje? So nove tehnologije in umetna inteligenca del rešitve ali razlog za skrb? Pred nekaj dnevi je v Lizboni na Portugalskem potekal peti simpozij Why the world Needs Anthropologists (Zakaj svet potrebuje antropologinje in antropologe), ki vsako leto predstavi pomen antropologije inženirjem in inženirkam, oblikovalcem in oblikovalkam, naravoslovcem in naravoslovkam, gospodarstvenicam in gospodarstvenikom. S projektom PEOPLE, ki študente in študentke antropologije in sorodnih ved vključuje v razvojne ekipe v industriji, tudi IRI UL že drugo leto zapored sodeluje pri simpoziju.

 

Simpozij Why the World Needs Anthropologists, ki sta ga zasnovala antropologa dr. Dan Podjed in Meta Gorup, namenoma prečka ustaljene ločnice med vedami, znanostjo in industrijo, kritiko in politiko ter pokaže inovativne načine, na katere antropologi v interdisciplinarnih skupinah prispevajo k oblikovanju ljudem in okolju prijaznih rešitev – bodisi tehnologij, storitev ali politik. Tema letošnjega dogodka, Snovanje prihodnosti (Designing the Future), je v Lizbono privabila 400 udeležencev iz več kot štiridesetih držav sveta. Kot osrednji govorci so nastopili José Manuel dos Santos (vodja oddelka za uporabniško izkušnjo v Signify / Philips Lighting), aplikativna antropologinja in zaslužna profesorica Sarah Pink (RMIT), profesor transdisciplinarnega oblikovanja Jamer Hunt (The New School) in dizajnerska antropologinja in psihologinja Anna Kirah (Design without Borders).

 

Ključna beseda, ki povezuje raznolike vsebine njihovih govorov pa tudi diskusij na spremljajočih delavnicah, je interdisciplinarnost. Intenzivno in načrtno sodelovanje onkraj disciplinarnih zidov je nujen korak v iskanju trajnostnih rešitev, oblikovanju učinkovitih tehnologij in spreminjanju družbenega okolja. Takšno sodelovanje pa ni samoumevno in tudi preprosto ni. Zato je toliko bolj nujno, da raziskujemo in preizkušamo nove načine, s katerimi se lahko dopolnjujejo kvalitativni in kvantitativni pristopi, raziskave in razvoj.

 

Je prihodnost morda že tu? O stavbah prihodnosti sta v oddaji Frekvenca X na Valu 202 razmišljala dr. Dan Podjed (ZRC SAZU in IRI UL) in mag. Jure Vetršek (IRI UL). Preverite, katera je najpametnejša slovenska stavba, in prisluhnite seriji oddaj Mesta prihodnosti. Zakaj so celovite obnove obstoječih stavb nujne za zdrav zrak in vire energije v prihodnosti, preberite v novici in kratki video animaciji projekta TripleA-reno (Obzorje 2020). Glede na to, da počasi vklapljamo ogrevanje v stavbah, se seznanite še z raziskavo, ki kaže, da lahko kratki intervali nekoliko nižjih temperatur v prostorih pozitivno vplivajo na naše zdravje in presnovo.

 

»Kakor si boš postlal, tako boš spal,« je znan slovenski pregovor. To velja tudi za našo prihodnost. Oblikujemo jo namreč danes, za naše jutrišnje udobje in dobro počutje pa moramo poskrbeti že zdaj.

Pametna stavba Univerze v Ljubljani kot del mesta prihodnosti

10. Industrijski forum IRT, TARAS

»Mesta prihodnosti« je naslov novega cikla radijske oddaje Frekvenca X, ki je oktobra in novembra na sporedu na Valu 202. V oddajo so kot strokovnega sodelavca povabili antropologa dr. Dana Podjeda. V drugem delu te oddaje, ki se je posvečala pametnim stavbam in soseskam, sta se novinarja Jan Grilc in Luka Hvalc pogovarjala tudi s sodelavcem IRI UL, mag. Juretom Vetrškom. VEČ ...

Celovita obnova stavb v projektu TripleA-reno

Partnerstvo za spremembe, 4. krog

IRI UL sodeluje v novem triletnem projektu TripleA-reno (Obzorje 2020), ki izhaja iz ugotovitve, da se moramo za korenite spremembe posvetiti predvsem uporabnikom stavb, in ne zgolj tehnološkim rešitvam. Cilj projekta je povečati sprejemljivost, spodbuditi zanimanje in odločitve za celovito obnovo stavb, ki bo privlačna za kupce in uporabnike. VEČ ...

Temperaturni trening za zdravo življenje in zniževanje telesne teže

Mednarodna poletna šola politične ekologije 2018, open book, nature, learning

Nova spoznanja raziskovalcev kakovosti notranjega okolja kažejo, da je za zdravo notranje bivalno okolje pomembno tudi primerno toplotno okolje. Toplotno ugodje pomeni optimalno izmenjavo energije telesa z okolico. Ali je najbolj udobno vedno tudi najbolj zdravo? Na žalost ne! Za zdravje naših teles je včasih primernejše rahlo toplotno neugodje. VEČ ...

 

IRI UL
Kongresni trg 12
1000 Ljubljana
iri.uni-lj.si

 

To sporočilo je bilo poslano na e-naslov {subtag:email}

 

Za odjavo (unsubscribe) kliknite tukaj.