Kliknite za ogled na spletu

IRI UL

Pozdravljeni!

V času, ko se približuje vpis novih generacij v šole in fakultete in se mladi ali njihovi starši sprašujemo predvsem, kako najbolje izbrati vrsto ali smer šolanja ali študija, smo v Sloveniji dobili prvo Inženirko leta. Z izborom organizatorji naslavljajo pomanjkanje inženirk, pomanjkanje zgledov in širše neustrezno obrazložitev vloge in prispevka inženirjev k družbenemu razvoju, kar so nekateri izmed razlogov, da se za študij inženirstva odloča manj deklet kot fantov. Organizatorji pa dodajajo, da je na evropski ravni na študijskih področjih STEM (naravoslovje, tehnologije, inženirstvo in matematika) žensk le dobra četrtina, v Sloveniji pa kar tretjina. Kakšna je torej prava odločitev za študij in kako naj oblikujemo primerne politike, ki bodo spodbujale uravnoteženo zastopanost spolov na tistih študijskih področjih, kjer je razlika še vedno občutna? V novici preberite, kakšni so bili izsledki preteklih obširnih mednarodnih raziskav, ki sta se posvečali zanimanju za naravoslovje in tehniko skozi oči učencev in motivacijskim dejavnikom, ki vplivajo na izbiro študija.


Vloga tehnologij se v sodobnem svetu nesporno povečuje, zato strokovnjaki in analitiki najbrž upravičeno predvidevajo, da bo potreba po tehničnih, inženirskih in računalniških znanjih tudi v prihodnje naraščala. Kljub temu pa je dobro nasloviti tudi vprašanja, ki študijske kurikulume in načine usposabljanja postavljajo v širši družbeni kontekst. V znamenitem in kontroverznem predavanju se je britanski fizikalni kemik in pisatelj C. P. Snow na Univerzi v Cambridgeu že leta 1959 jezil nad razkorakom in trenji med naravoslovjem in humanistiko. Medtem ko naj bi bili znanstveniki skorajda ponosni, da ne poznajo nobene Shakespearove slavne fraze, humanistov po drugi strani prav nič ne zanima drugi zakon termodinamike. Ravno zaradi tehnologizacije našega vsakdana pa bo verjetno nujno, da se v prihodnosti na področju razvoja tehnologij in še posebno izobraževanja na tem področju bolj posvetimo temam, kot sta na primer etika in družbeni učinki. Kratico STEM v tem smislu vse pogosteje zasledimo v različici STEAM, ki tako vključuje tudi področja umetnosti oziroma, širše, humanistike. Prečenje med posameznimi vedami in vključevanje klasično družboslovnih in humanističnih vsebin v tradicionalno tehnične izobraževalne programe bosta v prihodnosti vse pomembnejša, posebej če želimo, da nam bodo tehnologije v korist in pomoč, ne pa v breme.


Tudi v mednarodnih raziskovalnih projektih meddisciplinarnost pridobiva na pomenu. Na IRI UL tako sodelujemo v več razvojno-raziskovalnih projektih, kjer inženirji, arhitekti, in oblikovalci politik tesno sodelujejo z antropologi in drugimi družboslovci oziroma humanisti. V tokratnih novicah preberite o strokovni delavnici Agencije Evropske komisije za mala in srednje velika podjetja (EASME), katere namen je bil priprava smernic in priporočil za razvoj in prilagoditev evropskih politik izobraževanja in usposabljanja na področju naprednih proizvodnih ter ključnih omogočitvenih tehnologij, in o novem projektu UniverCity Action Lab, v katerem sodeluje IRI UL, ki se posveča razvoju novih interdisciplinarnih izobraževalnih programov na področju urbanih izzivov, pilotna izvedba pa bo potekala tudi v Ljubljani.

Izbor Inženirka leta spreminja smernice tudi v Sloveniji

Inženirstvo in izobraževanje

Čeprav se v zadnjem desetletju skupno število študentov v Sloveniji in v drugih evropskih državah zmanjšuje, nekatere raziskave zaznavajo porast zanimanja mladih za študij naravoslovja, tehnologij, inženirstva in matematike. V januarju 2019 so prvič izbrali Inženirko leta, mag. Doro Domanjko. Z izborom izpostavljajo pomanjkanje inženirk v slovenski družbi. VEČ ...

Univerza in urbani izzivi: Projekt UniverCity Action Lab

Univerza in urbani izzivi

Oktobra 2018 smo začeli z izvajanjem novega projekta UniverCity Action Lab (UCity Lab), ki poteka pod okriljem evropskega programa Erasmus+, Strateška partnerstva. Osrednji namen projekta je razvoj novih interdisciplinarnih izobraževalnih programov na področju urbanih izzivov, pilotne izvedbe pa bodo potekale v Ljubljani, Barceloni, Parizu in Portu.. VEČ ...

Povezovanje izobraževanja na področju napredne proizvodnje in tehnologij s potrebami 21. stoletja

Strokovna delavnica EASME

Na strokovni delavnici, ki jo je 13. decembra 2018 v Bruslju organizirala Agencija Evropske komisije za mala in srednje velika podjetja (EASME), smo pripravljali smernice in priporočila za razvoj in prilagoditev evropskih politik izobraževanja in usposabljanja na področju naprednih proizvodnih ter ključnih omogočitvenih tehnologij. VEČ ...