Kliknite za ogled na spletu

IRI UL

Pozdravljeni!

K reševanju kompleksnih problemov se splača pristopiti z različnih vidikov in uporabiti različne pristope. Če se, denimo, lotimo obnove stanovanje hiše, bomo morali upoštevati strokovna navodila arhitektov in energetskih svetovalcev ali svetovalk, jih združiti z izkušnjami gradbenikov in drugih izvedencev in se morda še spoznati s finančnimi mehanizmi, ki spodbujajo energetsko učinkovito obnovo. Pri tem pa ni nujno, da nam bo zlahka uspelo uskladiti vse zahteve, niti ni rečeno, da ne bodo predlagane rešitve včasih šle navzkriž.


Zadeva je še precej bolj zapletena pri resnejših globalnih problemih, kot so na primer podnebne spremembe. Pristopi, znanja in rešitve, ki jih k reševanju takšnih problemov prispevajo posamične vede, so lahko zgolj parcialne. Nenavadno dolga in ponavljajoča se sušna obdobja, na primer, vplivajo na biotsko raznovrstnost, zaloge vode, pridelavo poljščin, kot tudi na vsakodnevna življenja ljudi, družbeno dinamiko, nenazadnje pa tudi na varnost bivanja, migracijske tokove, lokalne in globalne politike. Okoljski izzivi nedvomno zahtevajo interdisciplinarne pristope. Pa jih tudi uspešno spodbujamo in negujemo?


Čeprav se je interdisciplinarnost vsaj na nekaterih področjih uspela prebiti v evropske razvojno-raziskovalne projekte – analize publikacij v okviru projektov Obzorje 2020 kažejo, da je skoraj osem odstotkov vseh objav z interdisciplinarnih področij (vir) – pa se sistemskega izziva prečenja ustaljenih ločnic med vedami in področji lotevamo nekoliko počasneje, marsikdaj celo z odporom. Kot je zapisal filozof Rudolf Carnap: »Če se nekdo zanima za odnose med področji, ki po običajnih akademskih delitvah pripadajo različnim oddelkom, ga ne bodo pozdravili kot graditelja mostov, kot bi morda pričakoval, temveč ga bosta obe strani prepoznali kot izobčenca in problematičnega vsiljivca.« Tudi nacionalni razpisi večino sredstev namenjajo enodisciplinarnim raziskovalnim projektom, interdisciplinarni študijski programi pa so večinoma še v povojih, čeprav bi tako lahko usposobili mlade raziskovalce, ki bi bili sposobni združevati metode, pristope in znanja različnih ved.


Gotovo pa je prava interdisciplinarnost izziv tudi onkraj golih institucionalnih ali birokratskih ovir. Na IRI UL, kjer so raziskovalne skupine, ki sodelujejo v mednarodnih projektih, praviloma brez izjem interdisciplinarne, smo izkusili izzive tovrstnega sodelovanja: od nepoznavanja specifičnega izrazoslovja do dvomov o relevantnosti posamičnih raziskovalnih metod. Čeprav je delo v takšnih raziskovalnih projektih morda bolj zahtevno, je trud zagotovo poplačan s kakovostnimi rezultati, in to ne zgolj v raziskovalno-razvojnem smislu, pač pa se projekt za projektom preoblikujejo tudi raziskovalci. Njihov vpogled v smotre, načine in delo različnih ved in preizkušanje hibridnih raziskovalnih metod jih uspešno preobražajo v »dvoživke«, kot jih imenuje dr. Dan Podjed, »ki bodo potopile glavo pod vodo in lazile po neznanih teritorijih« (članek »Zakaj potrebujemo mojstre za vse«, revija Razpotja, št. 34, 2018).


V novicah preberite, kako je tridnevni dogodek Pravo in podnebne spremembe uspešno povezal strokovnjake z različnih področij, v gostujočem prispevku preberite, zakaj je interdisciplinarnost posebej pomembna pri reševanju okoljskih izzivov in kakšne so izkušnje društva Focus. Na interdisciplinarnost pa moramo pomisliti že pri zasnovi raziskovalno-razvojnih projektov – v zadnji novici zato z vami delimo nekaj koristnih nasvetov, ki bodo v pomoč pri pripravi uspešnega projektnega predloga.

Tridnevni dogodek »Pravo in podnebne spremembe«

Pravo in podnebne spremembe

Med 20. in 22. februarjem je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekal tridnevni dogodek »Pravo in podnebne spremembe«, ki je s predvajanjem dokumentarnega filma Before the Flood, s konferenčnimi prispevki in praktičnimi delavnicami povezal različne stroke v obravnavo vzrokov podnebnih sprememb, njihovih posledic in možnih rešitev. VEČ ...

Potreba po interdisciplinarnem znanju pri reševanju okoljskih problemov

Potreba po interdisciplinarnem znanju pri reševanju okoljskih problemov

"Skozi delovanje ugotavljamo, da nam v Sloveniji manjka še precej različnih znanj, da bi znali holistično zastaviti trajnostno smer razvoja družbe. Predvsem je manjko vključevanja družboslovnega okoljskega znanja pri reševanju okoljskih problemov ter zastavitvi novih trajnostnih in nizkoogljičnih usmeritev."  VEČ ...

Kako pripraviti dober projektni predlog?

Kako pripraviti dober projektni predlog?

Ste vedeli, da je za pripravo projektne prijave, ki bo prepričala ocenjevalce, priporočljivo najprej sestaviti le stran do dve dolg opis projektnega koncepta? V seriji prispevkov o pripravi projektnih predlogov, vodenju in izvajanju projektov z vami delimo svoje izkušnje, v prvem preberite, katera so ključna vprašanja in koraki priprave projektnega predloga. VEČ ...