Pozdravljeni!

Imate tudi v vašem domu predal preminulih mobilnih telefonov? To je tisti predal na dnu omare, kjer kopičite odslužene in bolj ali manj pametne telefone. Prvi ima počen zaslon, drugi iztrošeno baterijo, tretji morda še deluje, a ga je povozil čas in ste ga nadomestili z zmogljivejšim. Niste edini! V avstralskih domovih, denimo, se po omarah praši kar 23 milijonov mobilnih telefonov. Ker tehnološki razvoj pogosto prehiteva življenjsko dobo teh pametnih naprav, se jih nekateri oklepamo zaradi predstave, da bi bile lahko po nekem namišljenem scenariju spet koristne. Spet druge skrbi varnost osebnih podatkov, ki so shranjeni v globinah digitalnega spomina. Nekateri pa morda nismo povsem prepričani, kako naj se jih sploh znebimo skladno z zakonodajo in (kolektivno) okoljsko vestjo.

Pametni telefoni pa so le ena od naprav, ki se znajdejo na vedno večjem kupu e-odpadkov. Ti pomenijo najhitreje rastoči delež odpadkov: leto 2018 naj bi bilo na svetovni ravni rekordno s približno 50 milijoni ton proizvedenih e-odpadkov. Ustrezno ravnanje in recikliranje sta zaradi potencialne toksičnosti teh odpadkov ključnega pomena, poleg tega pa lahko predelamo in ponovno uporabimo velik delež surovin, iz katerih so sestavljene elektronske in električne naprave. Čeprav nam na marsikaterem področju naprave, kot sta pralni in pomivalni stroj, olajšajo dnevna opravila in prihranijo prosti čas, skrbijo za energetsko učinkovitost naših bivališč ali obetajo rešitve za negotovo prihodnost sveta, je njihov življenjski cikel povezan z obilico težav. Te so že med proizvodnjo povezane s pridobivanjem dragocenih kovin in drugih snovi. V trenutku, ko naprave označimo za odpadke, pa se soočimo s težavo zbiranja, sortiranja in predelovanja njihovih »posmrtnih ostankov«. Ste vedeli, denimo, da lahko iz 15 tisoč prenosnikov pridobimo približno dva kilograma zlata?

Nedavno smo se na avstralski univerzi Monash udeležili delavnice na temo upravljanja z e-odpadki, s katero se je univerzitetni Laboratorij za nastajajoče tehnologije (Emerging Technologies Lab) odzval na napovedano prepoved odlaganja e-odpadkov na smetišča. V novici preberite še, kako v laboratoriju pristopajo k preučevanju in razvoju novih tehnologij s povezovanjem družboslovja, inženirstva in oblikovanja. V novicah preverite tudi, zakaj morajo biti javne stavbe zgled za energetsko učinkovitost in za kateri projekt je Mestna občina Ljubljana letos prejela Evropsko nagrado za energetske storitve. V tokratni novici iz serije o pripravi kakovostnih projektnih prijav pa se seznanite z nekaterimi nasveti za slogovno dovršeno in jezikovno spretno pripravo projektnih predlogov.

Sara Arko, urednica IRI UL e-novic