Pozdravljeni!

Sodelovanje z gospodarstvom je postalo ena izmed prioritet visokošolskih ustanov in tudi Evropska unija z različnimi mehanizmi spodbuja povezovanje univerz v evropske inovacijske ekosisteme. Kljub temu so prakse tovrstnega sodelovanja razdrobljene, nesorazmerne in večinoma nekoordinirane. V nedavni obširni raziskavi Evropske komisije, v kateri so sodelovale tudi slovenske visokošolske institucije, naštejejo štirinajst vrst aktivnosti, ki jih uvrstijo med štiri ključna področja sodelovanja med univerzami in gospodarstvom: izobraževanje, raziskave, valorizacija in menedžment.

Sodelovanje v raziskovalno-razvojnih aktivnostih je najbolj poznana in razširjena oblika povezovanja. Zaradi sprememb v razumevanju in organizaciji inovacijskega ekosistema se je namreč predrugačila tudi vloga izobraževanih ustanov v inovacijskih procesih. V poročilu kvalitativne raziskave Evropskega združenja univerz o vlogi univerz v inovacijskih ekosistemih (2019) tako med drugim ugotavljajo, da je vse pomembnejši koncept odprtega inoviranja, inovacijski proces poteka v sodelovanju in v interdisciplinarnih okoljih, soustvarjanje pa ima prednost pred inovacijami, utemeljenimi zgolj na izmenjavi znanj ali dobrih praks. Sodelovanje z gospodarstvom in širšim družbenim okoljem krepi in spodbuja tudi Univerza v Ljubljani.

Po drugi strani pa je sodelovanje med univerzami in gospodarstvom na področju izobraževanja, z izjemo mobilnosti študentov, slabše raziskano – kar pa ne pomeni, da takšnih praks v slovenskem in evropskem prostoru ni. Kakšne so oblike, učinki in možne metodologije vrednotenja takšnega sodelovanja na področju izobraževalnih procesov, lahko preverite v raziskavi Evropske komisije (2014). Eden izmed mehanizmov, ki spodbuja soustvarjanje novih študijskih programov, učnih načrtov in inovativnih pristopov k učenju, je akcija Koalicije znanja (Knowledge Alliances). Leta 2011 je Evropska komisija podprla prve pilotne projekte, od leta 2014 do danes, ko je akcija del programa Erasmus+, pa je bilo financiranih že približno 150 projektov, ki so povezali okvirno 1500 visokošolskih ustanov in podjetij. Na IRI UL trenutno poteka projekt PEOPLE, ki v razvoj problemsko naravnanega učnega procesa vključuje partnerje iz industrije ter študente družboslovja in humanistike. 

Več o sodelovanju med univerzami in gospodarstvom v Evropi preberite v intervjuju: na naša vprašanja je odgovarjal Peter Baur, višji strokovnjak na Direktoratu za izobraževanje, mladino, šport in kulturo Evropske komisije. V naslednjih dneh bo potekal tudi 11. Industrijski forum IRT, kjer bodo predstavili razvojne dosežke v slovenski industriji in znanstveno-razvojnem okolju ter podelili priznanje TARAS za najuspešnejše sodelovanje med industrijo in akademsko sfero. Preberite še, kako študentke in študenti skozi učne projekte, v katerih sodelujejo tudi s partnerji iz gospodarstva, raziskovalna spoznanja povezujejo z oblikovanjem praktičnih rešitev na področju energetske učinkovitosti in ravnanja z odpadki. Obenem vas vabimo, da sodelujete v anketi o Nevidnem življenju zavržene hrane, ki je del projekta Nevidno življenje odpadkov. Analize namreč kažejo, da Slovenka ali Slovenec v povprečju zavrže več kot 70 kilogramov hrane letno – tudi takšne probleme lahko rešujemo s povezovanjem raziskovalnih in izobraževalnih institucij ter gospodarstva. 

Sara Arko, urednica IRI UL e-novic