Kliknite za ogled na spletu

IRI UL

Pozdravljeni!

V svetu, ki ga vse bolj gosto naseljuje Homo technologicus, naše dojemanje prihodnosti človeških družb oblikujeta dve skrajni paradigmi. Po utopični paradigmi so tehnologije tiste, ki bodo izboljšale družbo, jo smiselno nadgradile in rešile vse pereče težave, od globalnega segrevanja do demografskih izzivov. Na drugem koncu, v distopični različici razmisleka o prihodnosti, pa so ravno tehnologije med glavnimi osumljenci za neizbežen propad človeštva in okolja, kot ga poznamo danes. Tehnologije so gotovo bistveno vplivale na ljudi, pa ne zgolj v smislu družbenega življenja. Tehnologije, s katerimi so nekoč ukrotili ogenj in uvedli termično obdelovanje hrane, so spremenile tudi človeška telesa. V podobnem smislu področje tehnoloških prihodnosti obravnavamo v izobraževalnem sistemu: medtem ko v tehniških vedah spodbujamo tehnološke inovacije, se v družboslovju bolj posvečamo kritičnim pogledom na vpliv tehnologij na družbo in okolje.


Na kakšen način lahko izzovemo obe skrajni paradigmi? Eden izmed možnih načinov so novi pristopi v izobraževalnem procesu, ki temeljijo na interdisciplinarnosti in problemsko naravnanem učenju. Tehnologije moramo torej obravnavati kot nekaj nedokončanega, nepopolnega, s čimer ljudje nenehno improviziramo in manipuliramo. Ključni cilj učnega procesa tako niso veščine oblikovanja in razvoja tehnologij, ki bodo prinesle želeno vedenjsko spremembo, niti spretnosti za ustvarjanje potreb po teh produktih, pač pa raziskovanje načinov, na katere lahko obstoječe vedenje postane temelj za družbene in okoljske spremembe, ki jih želimo doseči. Brez intenzivnejšega interdisciplinarnega sodelovanja bržkone ne bo šlo – v izobraževanju, raziskovalnem delu in praksi.


V novicah preberite, kako so se na julijskem dogodku »Pozabite na uporabnike – začnite razmišljati o ljudeh!« z vprašanji sodelovanja med visokošolskimi institucijami in industrijo ter interdisciplinarnih raziskav tehnologij prihodnosti soočili Marko Javornik (Voyego), prof. dr. Sarah Pink (Univerza Monash), Peter Pos (Alliander), doc. dr. Dan Podjed (ZRC SAZU) ter študentke in študenti, ki so sodelovali v projektu PEOPLE. Tudi na delavnici Agencije Evropske komisije za mala in srednje velika podjetja (EASME) smo razvijali priporočila za razvoj in prilagoditev evropskih politik izobraževanja in usposabljanja glede na prepoznane potrebe v 21. stoletju. Pravkar pa smo v okviru EU programa Obzorje 2020 zagnali nov raziskovalno-razvojni projekt U-CERT, v katerem bodo projektni partnerji z uporabo k ljudem usmerjenih pristopov razvijali nove sisteme certificiranja energetske učinkovitosti stavb.


Sara Arko, urednica IRI UL e-novic

Družboslovje, humanistika in industrija soustvarjajo produkte za prihodnost

Pozabite na uporabnike - začnite razmišljati o ljudeh!

V Atriju ZRC SAZU je v sklopu projekta PEOPLE potekala prireditev »Pozabite na uporabnike – začnite razmišljati o ljudeh!«. Čeprav bodo tehnologije imele pomembno vlogo pri reševanju problemov, s katerimi se sooča človeštvo, same po sebi ne bodo zadostovale. Na kakšne načine lahko k snovanju rešitev za bolj trajnostno naravnano prihodnost prispevajo družboslovci in humanisti?. VEČ ...

Prihodnost izobraževanja na področju napredne proizvodnje: strategija, sodelovanje in učna okolja

Delavnica pod okriljem EASME

V Bruslju je potekala delavnica interdisciplinarne skupine za izobraževanje na področju tehnologij prihodnosti in napredne proizvodnje. Strokovnjaki iz visokošolskega in poklicnega izobraževanja so pod okriljem Agencije Evropske komisije za mala in srednje velika podjetja razvijali smernice za razvoj evropskih politik izobraževanja in usposabljanja.   VEČ ...

Projekt U-CERT – razvoj nove generacije energetskih izkaznic

Projekt U-CERT

IRI UL je partner v projektu U-CERT (Obzorje 2020), kjer bo 16 partnerjev iz dvanajstih držav razvijalo izpopolnjen pristop in model ocenjevanja energetskih karakteristik ter certificiranj stavb. Pristop bo usmerjen k uporabnikom, projektne aktivnosti pa podpira in spodbuja tudi Center EPB (Energy Performance of Buildings). VEČ ...