Kliknite za ogled na spletu

IRI UL

Pozdravljeni!

Že v predpandemijskih časih smo preživljali dobršen del vsakdanjika med štirimi stenami, po eni od raziskav približno 90 odstotkov. V zadnjih šestih mesecih so bivalni prostori za mnoge postali prava ječa, spet drugi so v njih našli občutek varnosti. Pri razmisleku o vlogi prostorov in ločnic med zunanjim in notranjim se spomnimo dela antropologinje Mary Douglas z naslovom Čisto in nevarno, ki je po več kot petdesetih letih od prve izdaje spet postalo aktualno. Avtorica se je v tej knjigi namreč posvetila konceptu nečistega in pojasnila, da umazanija ni le neka oporečna snov, ki jo želimo zavreči, pač pa določa tudi ločnico med varnim in nevarnim, čistim in nečistim, in to tudi na polju družbenega. Kot pravi Mary Douglas, je umazanija stvar, ki ji v družbi ne moremo zagotoviti primernega mesta. V času intenzivne pozornosti na kužne dotike, očem nevidne aerosole in z virusi okužene površine (kar seveda ni prvi tak dogodek v zgodovini človeštva) smo se znašli v procesu redefiniranja ločnice med varnim in nevarnim, sprejemljivim in nesprejemljivim.

Stavbe, ki človeško vrsto načeloma varujejo pred zunanjimi vplivi, nam obenem povzročajo tudi vrsto preglavic. Za učinkovito obratovanje, denimo ogrevanje, hlajenje in prezračevanje, potrebujejo nenehen vir energije. V projektu MOBISTYLE, ki se je pred kratkim uspešno zaključil, so projektni partnerji preizkušali k ljudem usmerjen raziskovalno-razvojni pristop, s pomočjo katerega so prečili med disciplinarnimi ločnicami in prepletli povezane vsebine s področja rabe energije v stavbah, kakovostnega notranjega okolja, zdravja in vedenja.

Sodelavcu IRI UL, dr. Danu Podjedu, je omejitev gibanja po razglasitvi epidemije antropološki pogled preusmerila v opazovanje sebe in svojih bližnjih. Svoja opažanja je vsakodnevno objavljal po spletnih omrežjih in se iz »profesionalnega opazovalca« prelevil v »razkazovalca«. Njegovi zapisi, ki jih je po preklicu epidemije strnil in dopolnil, so pravkar izšli tudi v knjižni obliki. V delu Antropologija med štirimi stenami (Založba ZRC) avtor z dobršno mero (samo)ironije odlično ujame duh karantenskega časa, ko smo se spraševali, ali so čudni naši sosedi – ali pa smo čudni mi.

Svojevrstne ločnice zamejujejo tudi evropske projekte. V prispevku o potrditveni napaki raziskovalec IRI UL, Gregor Cerinšek, piše o fenomenu obstoječega sistema izvajanja in ocenjevanja evropskih projektov, ki v veliki meri ne spodbuja iskrene refleksije. Projektna poročila, ki projekt predstavijo navzven, torej občinstvu in financerjem, pogosto nastajajo po načelu izbiranja projektnih učinkov, ki bi potrdili izhodiščno zastavljene cilje in hipoteze.

Vabljeni k branju in iskanju novih poti, ki nas lahko vodijo onstran pregrad, ločnic in zidov!

Dr. Sara Arko, urednica IRI UL novic

Z navadami lahko pomembno vplivamo na rabo energije

MOBISTYLE

Uspešno smo zaključili projekt MOBISTYLE, ki je potekal v EU programu Obzorje 2020 in v katerem smo prečili med polji energije, kakovosti notranjega okolja, zdravja in načina življenja. Projektni partnerji so v osrčje postavili razvoj po meri ljudi in delovali po načelu k ljudem usmerjenega pristopa. VEČ ...

Antropologija med štirimi stenami

Antropologija med štirimi stenami

Konec septembra je pri Založbi ZRC izšla nova knjiga dr. Dana Podjeda, sodelavca IRI UL, v kateri je strnil poljudne zapise, ki jih je med pandemijo covid-19 objavljal po spletnih omrežjih. V tem času je, ujet med štiri stene, začel opazovati sebe in svoje bližnje ter zapise objavljati po spletu. Vabljeni k branju! VEČ ...

Potrditvena napaka

Zapisi iz zaodrja evropskih projektov (4)

V projektih pogosto poteka mrzlično iskanje učinkov, ki naj bi jih proizvedle projektne aktivnosti. Raziskovalci uporabljajo različne metodologije, samo da bi lahko ocenjevalcem in širši javnosti potrdili, da je bil projekt uspešen – in potrditev tudi najdejo, če so le dovolj iznajdljivi. Preberite četrto epizodo iz serije Zapisov iz zaodrja evropskih projektov! VEČ ...