Pozdravljeni!

Pred davnimi, davnimi časi, ko so bila potovanja v oddaljene kraje redkost in letenje zgolj futuristična domislica, so okna v svet predstavljali pogumni popotniki in pristanišča. Novice in zgodbe o nenavadnih dogodkih so se širile od ust do ust, ob domačih ognjiščih in po mestnih ulicah, in spotoma pogosto postajale vse bolj fantastične – da bi presenečale, osupljale, pritegnile. Ljudje smo namreč pripovedovalci, skozi pripovedi osmišljamo preteklost, se soočamo s sedanjostjo in si zamišljamo prihodnost. Danes, ko se zdijo natrpana letališka vozlišča le oddaljen spomin, so naša okna v svet predvsem virtualna. Namesto prasketanja ognja nas obsvetljujejo ekrani – na zgodbe, ki jih spremljamo preko spletnih medijev, pa se ravno tako čustveno odzivamo. Kako bi lahko izmerili sentiment spletnih novic? To vprašanje je vodilo interdisciplinarno projektno skupino, ki je zasnovala Sentimeter – »portal s čustvi«. V novici preberite, kako smo v raziskavi in razvoju Sentimetra združili znanja s področja antropologije, računalništva in informatike.

Na kakšen način odpiramo okna v svet, je v času epidemije pomembno tudi v praktičnem smislu. Kakovostni bivalni prostori zagotavljajo bolj zdravo notranje okolje in hkrati zmanjšujejo vpliv stavb na zunanje okolje. V videoposnetku, ki smo ga pripravili v projektu TripleA-reno, si lahko ogledate, kako je potekal raziskovalno-razvojni proces v demonstracijskem primeru v Zagorju ob Savi. Stavbni prezračevalni, klimatski in ostali sistemi imajo tudi ključno vlogo pri preprečevanju širjenja virusnih obolenj – v pomoč pri upravljanju teh sistemov na delovnih mestih so tudi smernice, ki jih je pripravila Zveza evropskih združenj za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo (REHVA). Smernice smo v sodelovanju s Slovenskim društvom inženirjev za tehnologije hlajenja, ogrevanja in klimatizacije tudi prevedli, skupaj z ostalimi uporabnimi dokumenti so dostopne na spletni strani društva.

Z raziskovalcem in projektnim vodjo IRI UL pa še naprej kukamo v ozadja evropskih projektov – kdaj se projekti končajo in kako lahko udejanjimo pregovorno trajnost projektnih rezultatov? Preverite v prispevku. Kakšna spoznanja odstira etnografski pogled v vodenje in izvajanje evropskih projektov pa bo Gregor Cerinšek predstavil tudi na gostujočem spletnem predavanju, ki bo potekalo v ponedeljek, 2. novembra 2020, ob 11.20 uri, v organizaciji Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Vabljeni!

Dr. Sara Arko, urednica IRI UL novic