03.04.2026
Invisible Buildings: konzorcijsko srečanje v Chemnitzu – kako prazne stavbe spremeniti v dostopna in trajnostna stanovanja
V začetku marca je potekalo 1. konzorcijsko srečanje novega EUKI projekta Invisible Buildings v Chemnitzu (Nemčija), kjer sodeluje tudi IRI UL. Z mestnimi predstavniki, raziskovalci in organizacijami iz več evropskih držav je dva dni potekala razprava o enem ključnih izzivov sodobnih mest: kako aktivirati prazne stavbe in stanovanja ter jih vključiti v reševanje stanovanjske krize.
Srečanje je ponudilo vpogled v različne evropske pristope. Po podatkih Feantsa (2021) je v EU kar 47,5 milijona praznih stanovanj, hkrati pa se številna mesta soočajo z velikim razkorakom med ponudbo in dostopnostjo stanovanj. Projekt Invisible Buildings se zato osredotoča na razvoj metod za identifikacijo, aktivacijo in prenovo teh neizkoriščenih prostorov.
Poseben poudarek je bil na:
- razvoju metodologije za mapiranje praznih stavb, ki vključuje kombinacijo podatkov (kataster, poraba energije, terenski pregledi),
- razumevanju pravnih in institucionalnih ovir, ki preprečujejo aktivacijo praznih nepremičnin,
- finančnih modelih, kot so revolving skladi in programi »prenovi in oddaj« (renovate-to-rent),
- vključevanju lokalnih deležnikov, ki je ključno za sistemske spremembe,
- ter podnebnih koristih prenove, kjer analiza življenjskega cikla (LCA) kaže, da je prenova obstoječih stavb pogosto bistveno bolj trajnostna kot novogradnja.
Predstavniki mesta Chemnitz so predstavili tudi svoje izkušnje z zmanjševanjem števila praznih stanovanj po padcu populacije po letu 1990. S kombinacijo strateškega rušenja, aktivacije praznih stavb in podpore zadružnim oblikam bivanja so uspeli stabilizirati stanovanjski trg in izboljšati kakovost bivanja.
Projektni partnerji iz ostalih dveh pilotnih mest, Aten ter Zagreba so izpostavili različne izzive – od velikega deleža praznih prostorov ter degradirianih območij v urbanih središčih do razpršenih institucionalnih pristojnosti in pomanjkanja podatkov.
Za slovenski pilot, ki ga vodi IRI UL v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, so ključni naslednji koraki:
- izbor pilotnega območja,
- vzpostavitev metodologije za identifikacijo praznih stanovanj,
- vključitev ključnih deležnikov,
- ter razvoj konkretnih predlogov politik za njihovo aktivacijo.
Srečanje v Chemnitzu je tako pomembno prispevalo k skupnemu razumevanju problema in oblikovanju konkretnih rešitev, ki jih bomo v naslednjih mesecih testirali tudi v Sloveniji. Če bi želeli sodelovati v nadaljnjih razpravah na to temo, vas vabimo, da svoj interes izrazite na e-naslov: ana.tisov@iri.uni-lj.si. Prvo srečanje deležnikov bo potekalo že junija 2026 v Ljubljani.