22.09.2026
Poročilo s strokovnega srečanja »Kako do več uspešnih prenov večstanovanjskih stavb?«
Strokovno srečanje Renov-AID na sejmu MOS razkrilo ključne izzive in rešitve za hitrejše prenove večstanovanjskih stavb.
Celje, 18. september 2026 | Sejem MOS 2026
V okviru evropskega projekta Renov-AID je 18. septembra 2026 na sejmu MOS v Celju potekalo strokovno srečanje »Kako do več uspešnih prenov večstanovanjskih stavb?«. Dogodek je povezal predstavnike občin, državnih institucij, energetskega svetovanja, upravnike in strokovnjake za prenovo stavb. Prisotnih je bilo 42 udeležencev. Osrednje vprašanje srečanja je bilo, kako lastnikom stanovanj olajšati pot od prve pobude do kakovostno izvedene in finančno vzdržne prenove.
Srečanje je odprla moderatorka Mojca Černelč iz Prosperie. Mag. Jure Vetršek z Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani (IRI UL) je predstavil projekt Renov-AID in pomen kakovostnih prenov za lokalne skupnosti. Mag. Erik Potočar z Ministrstva za infrastrukturo in energijo je spregovoril o zakonodajnem okviru in prihodnjem razvoju podpore po načelu vse na enem mestu (VEM). Namen takšne podpore je povezati obstoječe svetovalne in strokovne storitve ter lastnika spremljati tudi po prvem nasvetu, vse do izvedbe prenove.
Praktične izkušnje iz Velenja sta predstavili Julijana Šumič iz Mestne občine Velenje in Adnan Ajšić iz Komunalnega podjetja Velenje. Izpostavili sta pomen sodelovanja občine, lokalne energetskeo-podnebne pisarne, ki je zelo dostopna občanom in gre z njimi v aktivni dialog, upravnikov, lastnikov in ponudnikov finančnih spodbud. Pri tem so izpostavili veliko proaktivnost pri pridobivanju subvencij za prenove. Tim Bernard Pušnik iz podjetja Vesta dom je predstavil vlogo upravnika pri povezovanju etažnih lastnikov, ključen pomen gradnje zaupanja in oblikovanje skupne odločitve za prenovo. Pri tem so zelo uspešni saj so doslej v kar 70-odstotkih prenov dosegli 100-odstotno soglasje lastnikov.
V drugem delu srečanja je z Neva Jejčič Gradbenega inštituta ZRMK obravnavala pomen celovitega načrtovanja in zagotavljanja kakovosti prenov in sanacij. Luka Petkovšek iz Eko sklada je predstavil aktualne možnosti financiranja skupnih naložb v starejših večstanovanjskih stavbah. Med njimi so nepovratne spodbude za izboljšanje energijske učinkovitosti in posodobitev skupnih ogrevalnih sistemov ter individualni krediti za etažne lastnike. Predstavil je tudi ukrep, ki združuje kredit v breme rezervnega sklada in nepovratno spodbudo; ob srečanju je bil javni poziv zaradi porabe razpoložljivih sredstev zaprt.
Kaj sta pokazali okrogli mizi?
Prvo okroglo mizo, »Kako lahko občine pospešijo energetske prenove?«, je moderirala Mojca Černelč. V razpravi so sodelovali Gregor Deleja iz Mestne občine Celje, Tjaša Bandelj iz mreže ENSVET, mag. Erik Potočar.
Razprava je pokazala, da Slovenija že razpolaga z mrežo energetskih svetovalcev, lokalnimi energetskimi agencijami in drugimi strokovnimi organizacijami, vendar njihove storitve še niso dovolj povezane v neprekinjeno in lažje dostopno podporo lastnikom. Udeleženci so poudarili pomen osebnega stika in približanja obnove lastnikom stanovanj, lokalnega sodelovanja in jasne razdelitve nalog. Točka VEM zato ni bila predstavljena zgolj kot dodatna svetovalna pisarna, temveč kot način povezovanja obstoječih deležnikov, ki bi lastnika kakovostno spremljali in podprli skozi celoten postopek. Ob tem so opozorili, da se model delovanja in financiranja takšnih točk še oblikuje.
Drugo okroglo mizo, »Kako zagotoviti zaupanje, transparentnost in kakovost izvedbe?«, je moderiral mag. Jure Vetršek. Sodelovali so Tim Bernard Pušnik iz Vesta doma, Neva Jejčič iz GI ZRMK, Mark Bržan iz mreže ENSVET in Rok Kolenc iz podjetja Habit.
Govorci so v ospredje postavili pomembnost kakovosti projektne dokumentacije in postavitve zahtev projekta, preglednost pridobivanja in primerjave ponudb, strokovni nadzor ter razumljivo in etažnim lastnikom prijazno obveščanje . Razpravljavci so opozorili, da izbira izvajalca ne sme temeljiti na najnižji začetni ceni: pomembni so tudi natančno določen obseg in kakovost predvidenih del, izvedbeni roki, garancije in tveganje poznejših dodatnih stroškov. Izpostavili so, da je vodenje prenove zahtevno delo, ki presega običajne naloge upravnika, ter da morajo biti njegove naloge in plačilo lastnikom v naprej jasno predstavljeni.
Skupno sporočilo srečanja je bilo, da uspešna energetska prenova ni zgolj gradbeni poseg ali vprašanje razpoložljive subvencije. Zahteva pravočasno vključevanje etažnih lastnikov, dobro pripravljeno dokumentacijo, pregledno odločanje, ustrezno financiranje in usklajeno delo občin, upravnikov ter strokovnjakov. Prav povezovanje teh korakov v dostopno podporo na enem fizičnem mestu (točke VEM) je eno od osrednjih prizadevanj projekta Renov-AID.
