10.09.2026
Velik interes za energetske prenove, a finančne in organizacijske ovire ostajajo
V okviru projekta LIFE Renov-AID smo izvedli spletno anketo o stanju, potrebah in izzivih na področju energetskih prenov stavb v Sloveniji. Odgovori 174 lastnikov nepremičnin in 21 predstavnikov občin potrjujejo, da je interes za prenove velik, njihovo izvedbo pa pogosto ovirajo visoki začetni stroški, težave pri iskanju zanesljivih izvajalcev in omejene zmogljivosti občin.
Lastniki želijo prenavljati, vendar potrebujejo podporo
Kar 57 % sodelujočih lastnikov živi v stavbah, zgrajenih pred letom 1980. Pri teh stavbah je potencial za izboljšanje energijske učinkovitosti, bivalnega ugodja in zmanjšanje stroškov energije praviloma še posebej velik. Skoraj 40 % lastnikov o energetski prenovi razmišlja dolgoročno, 18 % pa jo načrtuje že v naslednjem letu ali dveh. 43 % jih ocenjuje, da so dobro seznanjeni z razpoložljivimi subvencijami.
Kljub temu pot od odločitve do izvedbe ostaja zahtevna. Največjo oviro predstavljajo visoki začetni stroški prenove oziroma pomanjkanje finančnih sredstev, kar je navedlo 60 % sodelujočih. Skoraj polovica (48 %) ima težave tudi pri iskanju zanesljivih in kakovostnih izvajalcev. Rezultati kažejo, da lastniki poleg finančnih spodbud potrebujejo dostopno in nepristransko strokovno podporo skozi celoten proces – od načrtovanja ukrepov in izbire financiranja do pridobivanja ponudb ter spremljanja kakovosti izvedbe.
Občine prepoznavajo potrebe, vendar jim primanjkuje zmogljivosti
Tudi predstavniki občin opozarjajo na starost lokalnega stavbnega fonda. Med občinami, ki so odgovorile na to vprašanje, jih 47 % ocenjuje, da je bilo pred letom 1980 zgrajenih med 50 in 70 % stavb na njihovem območju, četrtina pa ocenjuje, da je takšnih stavb več kot 70 %. Kot ključne izzive izpostavljajo pomanjkanje finančnih sredstev občanov, zapletenost administrativnih postopkov ter razpršeno lastništvo in zahtevno sprejemanje odločitev v večstanovanjskih stavbah.
Posebej izrazit je kadrovski izziv. Nobena od sodelujočih občin nima vsaj enega zaposlenega za polni delovni čas, ki bi bil v celoti namenjen področju energetskih prenov, 47 % pa za to področje nima nobenega namenskega kadra.
Kakšne VEM-točke si lahko občine privoščijo?
Eden ključnih ciljev projekta Renov-AID je razvoj lokalnih točk »vse na enem mestu« (VEM), prek katerih bi lastniki na enem mestu prejeli celovito, nepristransko in uporabniku prilagojeno podporo pri prenovi. Če bi občine model VEM uvajale v prihodnjih treh letih, bi se jih 75 % odločilo za osnovni svetovalni model, 25 % za širši model podpore pri prenovi, 13 % pa za celovit model, ki vključuje tudi pomoč pri izvedbi.
Vzpostavitev VEM-točk še ni visoko na dnevnem redu vseh občin. Le 15 % sodelujočih ocenjuje, da je njihovo vodstvo zanjo aktivno zainteresirano, medtem ko se v 46 % občin o tej možnosti še niso začeli pogovarjati.
Od rezultatov ankete k praktični podpori
Anketa je potrdila osrednji izziv projekta Renov-AID: lastniki si želijo prenavljati, vendar za uspešno izvedbo potrebujejo lažji dostop do financiranja, zanesljivih izvajalcev in strokovnega vodenja. Občine te potrebe prepoznavajo, a brez dodatne metodološke, kadrovske in finančne podpore težko same vzpostavijo celovite lokalne storitve.
V nadaljevanju projekta bomo zato občinam pomagali pri razvoju izvedljivih modelov VEM-točk, prilagojenih njihovim potrebam in zmogljivostim. Posebno pozornost bomo namenili prenosu znanja, povezovanju ključnih lokalnih deležnikov in oblikovanju kakovostne uporabniške poti, ki bo lastnikom olajšala odločanje ter izvedbo prenove.
Prva v nizu delavnic bo potekala 18. septembra na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, kjer bomo skupaj z občinami, upravniki in drugimi deležniki iskali konkretne rešitve za kakovostnejše in dostopnejše energetske prenove.
