29 Maj 2019

»Gonilna sila sodelovanja med univerzami in podjetji so ljudje«

Pod okriljem akcije Koalicije znanja (Knowledge Alliances) v programu Erasmus+ na IRI UL že tretje leto poteka projekt PEOPLE, ki krepi povezovanje med visokošolskimi institucijami in podjetji z namenom razvoja kompetenc študentov antropologije, sociologije in psihologije. O značilnostih, preprekah in spodbudah za sodelovanje med univerzami in podjetji smo se pogovarjali z enim izmed vodilnih strokovnjakov na Direktoratu za izobraževanje, mladino, šport in kulturo Evropske komisije. Peter Baur sodeluje pri analizah in pripravi politik na področju visokega šolstva, predvsem v povezavi z inovativnostjo, podjetništvom, sodelovanjem med univerzami in podjetji ter vplivom visokega šolstva na regionalni razvoj.    

Peter Baur, višji strokovnjak, Direktorat za izobraževanje, mladino, šport in kulturo, Evropska komisija

Naj začnemo s splošnim in nekoliko provokativnim vprašanjem: zakaj je sodelovanje med univerzami in podjetji tako težko vzpostaviti in vzdrževati?  

Preden odgovorim na vaše vprašanje, bi najprej rad izpostavil sledeče. Ko govorimo o sodelovanju med univerzami in podjetji, se pri nas osredotočamo predvsem na izobraževani vidik; to je, kako lahko univerze in podjetja sodelujejo, da skupaj obogatijo učno izkušnjo študentov; kako lahko zagotovijo, da ti pridobijo ustrezna znanja, veščine in kompetence, ki jih bodo potrebovali za nadaljnje profesionalno in osebno življenje; kako lahko univerze in podjetja v sodelovanju razvijajo inovacijsko sposobnost univerzitetnega osebja in zaposlenih v podjetjih.

Sedaj pa nazaj k prvotnemu vprašanju. Tega bi morali nasloviti predvsem na naše kolege v poslovnem in univerzitetnem svetu. Resno, verjetno lahko najdete nešteto razlogov, a meni najpomembnejša razlaga je ta, da tisti, ki ne sodelujejo ali niso zainteresirani za takšno sodelovanje, v večini primerov ne cenijo dodane vrednosti, ki jo takšno sodelovanje lahko ustvarja, predvsem dolgoročno – in sicer vrednosti za posameznike, organizacije in tudi družbe kot celote.

Nedavno smo izvedli večjo raziskavo na temo sodelovanja med univerzami in podjetji ter ugotovili, da so tiste organizacije (in ljudje), ki sodelujejo, tudi zainteresirani za dodatno krepitev in razvoj nadaljnjih aktivnosti. Zelo jasno so namreč prepoznali pozitivne učinke teh aktivnosti, ki odtehtajo začetne napore, ki so potrebni, da se tovrstno sodelovanje vzpostavi.

Kultura in kontekst igrata pomembno vlogo. Obstajajo namreč velike razlike med državami, med visokošolskimi institucijami znotraj ene države in tudi med fakultetami v sklopu ene visokošolske institucije. Glede podjetij pa je poleg konteksta in kulture pomembna tudi velikost: velika podjetja precej več sodelujejo z visokošolskimi institucijami kot pa mala in srednje velika podjetja. Zato je eden izmed ključnih izzivov za Evropo kako razvijati in spodbujati sodelovanje med malimi in srednje velikimi podjetji ter visokošolskimi institucijami.

Katere so po vašem mnenju trenutno ključne ovire za sodelovanje med univerzami in podjetji v Evropi? 

Glede na zgoraj omenjeno študijo ugotavljamo, da se akademiki, vodstva univerz in podjetniki strinjajo, da oviro za sodelovanje predstavlja pomanjkanje financiranja in sredstev. Za akademike sta oviri tudi birokracija v njihovih institucijah in pomanjkanje časa za aktivnosti sodelovanja med univerzami in podjetji. Predstavniki podjetij kot ključni oviri navajajo še razlike v kratkoročnih (podjetniških) in dolgoročnih (akademskih) časovnih okvirjih ter različne motivacijske dejavnike. Zakonski okvirji in pogoji ter pomanjkanje potrebnih podpornih struktur in spodbud so prav tako prepoznani kot ovire.

Študija nam pa vseeno sporoča, da ni dovolj, če zgolj odstranimo te ovire. Veliko pomembneje je, da razvijamo in podpiramo relevantne spodbude, ki jih razumemo kot motivatorje in olajševalne dejavnike za sodelovanje med univerzami in podjetji. Če vzpostavimo prave pospeševalce, bomo hkrati spodbujali sodelovanje, tudi če določene ovire še vedno obstajajo.

Študija je pokazala, da imajo različni deležniki (akademiki, vodstvo univerze in podjetja) drugačne motive za sodelovanje. Pomembno je, da skušamo te različne motive razumeti, jih sprejeti in na njih graditi. Najpomembnejši olajševalni dejavniki so medsebojno zaupanje in zavzetost, skupni interesi in cilji in ti se nanašajo na vse deležnike. Ljudje in odnosi so gonilna sila sodelovanja med univerzami in podjetji. Ključni izziv pa je, kako zaupanje in odnose prenesti od posameznikov na institucionalni nivo in graditi strateška in dolgoročna zavezništva.

Kako lahko projekti v okviru “Koalicij znanja” prispevajo k zmanjšanju ovir za sodelovanje? Kateri so ključni učinki, ki jih želi Evropska komisija doseči s tovrstnimi projekti?  

Koalicije znanja v okviru progama Erasmus+ stremijo k povečanju inovacijske sposobnosti Evrope in spodbujanju inovativnosti v visokošolskem okolju, podjetjih in širšem družbeno-ekonomskem okolju. Za nas so ljudje v samem središču inovativnosti. Izobraževanje, še posebej visokošolsko izobraževanje, pa je bistvenega pomena, da postanejo ljudje bolj odprti do inovacij, da postanejo bolj inovativni. Prepričani smo, da lahko s pomočjo boljšega in tesnejšega sodelovanja med visokošolskimi institucijami in podjetji to tudi hitreje dosežemo. Novi inovativni pristopi in metode v učenju in poučevanju, ki se razvijajo in izvajajo v partnerstvu med visokošolskimi institucijami in podjetji, omogočajo, da študentje pridobijo relevantna znanja, veščine in kompetence. Tako se bodo lahko v prihodnosti učinkovito soočili z izzivi in se prilagodili na hitro spreminjajoče se okolje. In to bo posledično spodbudilo organizacije in ekosisteme, da bodo postali bolj inovativni in odporni.

Organizacije in ljudje, ki sodelujejo v projektih Koalicij znanja, so izkusili vrednost tovrstnega sodelovanja. Povrtane informacije, ki smo jih pridobili do sedaj, so zelo pozitivne – in to tako od predstavnikov visokošolskega okolja, kot tudi od podjetij. Ko rečeno, izziv je predvsem prenos teh pozitivnih izkušenj s projektnega nivoja na širši institucionalni, med-organizacijski in sistemski nivo. Kako lahko zagotovimo, da te pozitivne izkušnje ne ostanejo zgolj na ravni posameznikov ali sodelujočih fakultet/oddelkov, ampak jih prevzamejo celotne organizacije, druge organizacije in širši sistemi?

Koalicije znanja so relativno majhna akcija v okviru programa Erasmus+. Med leti 2014-2020 je bilo in je financiranih približno 150 projektov koalicij znanja, ki vključujejo okvirno 1.500 organizacij. To je dober začetek, a potrebujemo več. Zato je zelo pomembno, da ima vsak projekt jasno strategijo razširjanja in da aktivno promovira svoje rezultate. Z naše strani projektom omogočamo dostop in nudimo podporo za razširjanje rezultatov ter hkrati oglašujemo koncept koalicij znanja po državah članicah in regijah. Vsi si želimo, da bi sčasoma tovrstno sodelovanje med visokim šolstvom in podjetji postalo bolj pogosta značilnost v evropskem visokošolskem prostoru.

Projekt PEOPLE želi predstaviti dodano vrednost družboslovnih znanosti in humanistike v procesu razvoja izdelkov in storitev. Ali lahko interdisciplinarnost predstavlja gonilo za sodelovanje med univerzami in podjetji, ali je zgolj dodatna ovira?    

Izpostavili ste zelo zanimivo vprašanje. Mi povezavo med obema razumemo skorajda povsem v obratnem smislu. Sodelovanje med univerzami in podjetji kot gonilo za interdisciplinarnost, gonilo za sodelovanje med različnimi disciplinami v visokem šolstvu. Prepričani smo, da je v naših visokošolskih sistemih potrebnih več interdisciplinarnih aktivnosti, kot tudi večja integracija med izobraževanjem in raziskovanjem. Primeri, kjer študentje iz različnih fakultet ali včasih celo iz različnih visokošolskih institucij sodelujejo v skupinah ter rešujejo probleme in izzive iz poslovnega, industrijskega in družbenega okolja, so zelo navdihujoči in hkrati predstavljajo pomembno učno izkušnjo za študente. In takšni interdisciplinarni projekti so lahko ključnega pomena za vključevanje družboslovja in humanistike. Novi problemi in izzivi dandanašnjih sodobnih družb nujno potrebujejo strokovno znanje študentov družboslovja in humanistike. Projekt PEOPLE zato pomembno prispeva k ozaveščanju podjetij o pomenu in dodani vrednosti tovrstnih znanj.

S takšnimi pristopi študentom družboslovja in humanistike omogočimo, da pridejo v stik s podjetij že v času študija. Zelo pogosto lahko vidimo, da je sodelovanje med visokim šolstvom in podjetji vezano zgolj na tehnične ali pa poslovne študijske programe; veliko manj pa na družboslovje in humanistiko. Kljub temu pa so problemi in izzivi, s katerimi se bodo morali diplomanti soočati po zaključku študija, po svoji naravi izrazito multidisciplinarni in bodo zelo pogosto zahtevali znanja različnih disciplin, vključno z družboslovjem in humanistiko. Ravno zato lahko reševanje relevantnih problemov že v času študija predstavlja tako pomembno učno izkušnjo za študente iz vseh študijskih področij, kot tudi dodano vrednost za organizacije iz visokega šolstva in za podjetja.

Katere bodo ključne prihodnje usmeritve in razvojne politike na področju sodelovanja med univerzami in podjetji v Evropi?

Tukaj moramo biti nekoliko potrpežljivi. Ključne prihodnje usmeritve in razvojne politike na področju sodelovanja med univerzami in podjetji v Evropi bodo postavljene z novo Komisijo, ki bi morala začeti z delom v začetku novembra 2019.

Vseeno pa se bodo določene aktivnosti nadaljevale. Kot mogoče že veste, je Evropska komisija 30. maja 2018 sprejela predlog za nadaljevanje programa Erasmus+ za obdobje 2021-2027. Komisija predlaga podvojitev sredstev na 30 milijard evrov za obdobje 2021-2027. Osredotočamo se na strategijo »evolucija, ne revolucija«, kar pomeni, da bo prihodnji program nadaljeval s financiranjem šol, poklicnega izobraževanja in usposabljanja, visokega šolstva in izobraževanja odraslih – mladine in športa, vendar v bolj racionalizirani obliki. Tako kot v trenutnem programu bo tudi struktura prihodnjega programa temeljila na treh akcijah:

  1. učna mobilnost posameznikov (ključni ukrep 1),
  2. projekti sodelovanja (ključni ukrep 2),
  3. podpora za reformo politik (ključni ukrep 3).

Ključni ukrep 2 pokriva štiri akcije, ena izmed njih se imenuje »strateška partnerstva za inovacije za krepitev inovacijske sposobnosti Evrope«, v katero spadajo tudi Koalicije znanja.

Predlog je bil obravnavan v Svetu in v Evropskem parlamentu, odziv pa je bil zelo pozitiven. Formalne obravnave med tremi institucijami se bodo pričele po vzpostavitvi novega Evropskega parlamenta.

Hkrati vas želim obvestiti, da bo Komisija organizirala osmi Forum sodelovanja med univerzami in podjetji v Bruslju, in sicer 24. in 25. oktobra 2019. Ravno Koalicije znanja so »spin-off« tega foruma. Forum bo povezal 400 predstavnikov iz visokega šolstva, podjetij, javnih institucij in druge relevantne deležnike. Vključeval bo govorce, plenarne diskusije in paralelne delavnice – torej je idealna platforma za izmenjavo izkušenj in dobrih praks, skupnega učenja in mreženja. Glede na časovno umestitev bo forum dobra priložnost za refleksijo glede preteklih aktivnosti in učnih pridobitev ter za preučitev prihodnjih razvojnih priložnosti, tudi za Koalicije znanja. Zabeležite si datum …

Za zaključek pa še: kaj bi bil vaš nasvet za projekt PEOPLE?

Naredite največ kar lahko, da dosežete cilje, ki ste si jih v projektu zastavili. Uporabite projekt kot odskočno desko za trajne aktivnosti. Povežite se in izmenjajte izkušnje z ostalimi Koalicijami znanja. Razširjajte projektne ugotovitve in rezultate ter predstavite vrednost vašega sodelovanja v svoji organizaciji ter zunaj nje.

Želim vam, da dosežete vaš končni cilj, in sicer, da okrepite zaposljivost diplomantov antropologije, sociologije in psihologije, da spodbujate njihovo ustvarjalnost in podjetnost, da ustvarjate nove profesionalne poti in, splošno gledano, spodbujate inovativnost ter izboljšate kakovost in pomen visokošolskega okolja.

 



Fatal error: Out of memory (allocated 56623104) (tried to allocate 24576 bytes) in /home/unilj/domains/iri.uni-lj.si/public_html/wp-content/plugins/wordfence/vendor/wordfence/wf-waf/src/lib/storage/file.php on line 50