Pristop razvoja po meri ljudi in okolja (angl. people- and planet-centred development approach) temelji na interdisciplinarnem sodelovanju med družboslovci, humanisti in inženirji ter vključuje organizacijo in izvedbo etnografskih, kvalitativnih raziskav in delavnic sosnovanja (angl. co-design). Raziskovalci IRI UL, antropologi in sociologi, preučujemo človeške navade, rutine, potrebe, pričakovanja in ustaljene prakse posameznikov in družbenih skupin. Raziskovalne izsledke skupaj z drugimi strokovnjaki preoblikujemo v uporabne razvojne smernice.
Etnografija je temeljna raziskovalna metodologija v antropologiji, uveljavljena pa je tudi v drugih družboslovnih vedah. Omogoča poglobljeno razumevanje in opis družbenih praks, vrednot, vedenja ter perspektiv določene skupine ali skupnosti s pomočjo terenskega raziskovalnega dela in analize. Kot skupek raziskovalnih metod pa ima izjemen potencial tudi za izvedbo aplikativnih, praktičnih in problemsko naravnanih raziskav, pri razvoju izdelkov in storitev. Kvalitativne metode, kot so denimo opazovanje z udeležbo, polstrukturirani intervjuji in fokusne skupine, namreč predvidevajo neposreden in trajen stik z ljudmi v kontekstu vsakdanjega življenja. Za razvoj storitev, tehnoloških in netehnoloških rešitev, ki bodo učinkovito naslovile potrebe in dosegle želene cilje, so ti vidiki ključnega pomena.
Temelj pristopa je vključevanje ljudi (ciljnih skupin, relevantnih organizacij itd.) v vse faze razvojnega postopka. Udeleženci raziskav se prelevijo v partnerje v raziskovalnem procesu, s čimer zagotovimo, da nastajajoče rešitve čim učinkoviteje naslovijo opredeljene potrebe.
Identifikacija in opredelitev projekta
- opredelitev izzivov in raziskovalnih vprašanj
- identifikacija ciljnih skupin, končnih uporabnikov rešitev in ključnih deležnikov
- oblikovanje načrta raziskave
- oblikovanje metodološkega pristopa in prenos metodologije na partnerje (izobraževanja)
Raziskava in analiza rezultatov
- izvedba raziskav in analiza družbenih praks, potreb in pričakovanj
- uporaba kvalitativnih raziskovalnih metod: opazovanje z udeležbo, polstrukturirani intervjuji, fokusne skupine, vizualna etnografija
Sosnovanje (angl. co-design) in interpretacija
- oblikovanje, organizacija, izvedba in analiza strukturiranih delavnic (co-design delavnice, etnografske delavnice, prototipiranje)
- priprava priporočil za oblikovanje ali razvoj (besedila, vizualne predstavitve
Testiranje
- testiranje prototipov ali osnutkov rešitev s ciljnimi skupinami s pomočjo različnih metod, npr. scenarijev in fokusnih skupin
- priprava priporočil za izboljšave
V praksi
Preučevanje deljene mobilnosti v Ljubljani v sodelovanju s podjetjem Endava
Deljena mobilnost in storitve souporabe avtomobila so preoblikovali mobilnost v Ljubljani in vplivali na to, kako ljudje dojemajo in dostopajo do možnosti prevoza. Za celovito razumevanje dinamike te spremembe smo izvedli raziskovalni projekt v sodelovanju s podjetjem Endava, ki se je poglobil v dojemanje, stališča, navade in želje prebivalcev glede teh alternativnih rešitev prevoza. Projekt je izpostavil možna področja izboljšav in naslovil izzive, s katerimi so se uporabniki srečevali pri uporabi storitev. Raziskovalni vpogledi in razvojna priporočila so podjetju pomagali pri nadaljnjem oblikovanju in razvoju rešitev za deljeno mobilnost.
Preučevanje in spodbujanje trajnostnih renovacij na primeru večstanovanjske hiše v Zagorju ob Savi
Energijo rabimo in (u)porabljamo ljudje, ne stavbe same po sebi – to je vodilna misel zdaj že klasičnega raziskovalnega področja IRI UL, ki zadeva prenove stavb s ciljem manjše rabe energije in izboljšanja kakovosti notranjega okolja za njihove uporabnike. Prvi večji projekt na to temo, imenovan TripleA-reno, smo izvajali v okviru programa EU Obzorje 2020 med letoma 2018 in 2021. Osredotočali smo se na razumevanje in spodbujanje procesa obnov stavb, zlasti celostnih skoraj nič energijskih obnov večstanovanjskih stavb. V sklopu projekta smo izvedli pilotno etnografsko raziskavo v Zagorju ob Savi, za katero smo oblikovali principe aplikativne rabe etnografskih metod prilagojenih za specifične potrebe projekta. Na podlagi tega smo nato izurili predstavnike petnajstih organizacij projektnega konzorcija iz sedmih evropskih držav, da so naš etnografski pristop replicirali v kontekstu svojih pilotnih projektov. Tovrstno vključevanje »k ljudem usmerjenega razvojnega pristopa« v razvojno-raziskovalni procese ter izvajanje aplikativnih raziskovalno-izobraževalnih procesov je do danes postalo poslanstvo IRI UL, ki ga uresničujemo v okviru številnih drugih aktivnosti in projektov.
Etnografija prispeva k industrializaciji obnov stavb
Pospeševanje obnove večstanovanjskih stavb prinaša izzive, ki presegajo tehnične in tehnološke vidike. V projektu INFINITE (Obzorje 2020), ki se osredotoča na industrializacijo procesov obnove, smo IRI UL v ospredje postavili ljudi. S pristopom po meri ljudi smo v proces obnove in razvoja (tehnoloških) rešitev vpeljali raznolika stališča in potrebe stanovalcev, raziskovalcev, upravljalcev stavb in drugih deležnikov, ki so v takšne procese vpleteni. Antropologinja iz IRI UL je v pilotni stavbi na Ravnah na Koroškem (SI) pred obnovo opravila etnografsko terensko delo. V raziskavi smo skušali bolje razumeti potreb, vrednote, prakse in okoliščine stanovalcev. Izsledki kvalitativne raziskave so tako bistveno prispevali k oblikovanju priporočil za razvoj sistema upravljanja zgradbe. Transformacija stavbe v pametno in trajnostno ne sme zgolj izboljšati kakovosti notranjega okolja in zmanjšati porabo energije, pač pa tudi poenostaviti vsakodnevna življenja njenih stanovalcev.
Razvoj orodij za energetske skupnosti
V projektu NRG2peers (Obzorje 2020), ki se je osredotočal na razvoj podpornih orodij za vzpostavljanje in obratovanje energetskih skupnosti, je IRI UL oblikoval načrt in metodologijo ter vodil proces razvoja po meri ljudi. V pilotni energetski skupnosti v Lučah smo pristop preizkusili z izvedbo opazovanja z udeležbo in poglobljenih intervjujev s člani skupnosti ter predstavniki organizacij, ki imajo pomembno vlogo pri razvoju in upravljanju skupnosti (načrtovalci politik, distributerji in dobavitelji električne energije itd.). Organizirali smo metodološko delavnico za projektne partnerje iz petih EU držav (inženirje, arhitekte, strokovnjake z drugih področij) in partnerjem nudili podporo izvedbi kvalitativnih raziskav v še osmih pilotnih energetskih skupnostih. Raziskovalne ugotovitve smo oblikovali v poročilo, ki izpostavlja temeljne ovire in priložnosti za učinkovito spodbujanje skupnostnih projektov na področju energije.
Energije ne porabljajo stavbe, pač pa ljudje
Z delom v projektu MOBISTYLE (Obzorje 2020) smo prispevali k spremembi paradigme o rabi energije v stavbah. Pri iskanju rešitev, s katerimi bi lahko zmanjšali porabo energije v stavbah in bistveno omejili izpuste CO2, so največkrat v ospredju tehnične ali tehnološke inovacije, medtem ko uporabnike stavb pri ukrepih le redko upoštevamo v enakem obsegu. V mednarodnem konzorciju projekta so partnerji v osrčje postavili razvoj po meri ljudi: energije vendarle ne porabljajo stavbe, pač pa ljudje. Na podlagi etnografskih raziskav smo pripravili »10 zapovedi za razvijalce«, ki so jim razvijalci sledili pri snovanju štirih različnih IKT rešitev, in razvili prilagojene aktivnosti za ozaveščanje uporabnikov stavb o pomenu kakovosti notranjega okolja in dobrih praksah. Razumevanje pomena takšnih novih pristopov na področju energetske učinkovitosti in stavb se spreminja tudi na sistemski ravni, k temu pa smo pripomogli tudi s projektom MOBISTYLE. Evropska komisija je tako v načrtih za obdobje 2021-27 začela uporabljati koncepta »zgrajeno za ljudi« (Built4People) in trajnostno grajeno okolje po meri ljudi (People-centric Sustainable Built Environment).
Nadgradnja programa Mepis Energy in izboljšanje uporabniške izkušnje v partnerstvu s podjetjem Metronik
S podporo akademskih in industrijskih mentorjev je interdisciplinarna skupina študentov raziskovala uporabo in učinke orodja MePIS Energy, informacijskega sistema za upravljanje z energijo podjetja Metronik. S pristopom razvoja po meri ljudi so analizirali uporabo sistema v eni izmed stavb Univerze v Ljubljani, njegov vpliv na porabo energije ter razvili inovativne ideje za uporabo orodja za spodbujanje učinkovite rabe energije. Raziskovalne aktivnosti so prispevale k izboljšanemu razumevanju interakcij med uporabniki, stavbo in stavbnimi tehnologijami, na podlagi česar so raziskovalci oblikovali pet strukturiranih razvojnih priporočil.