19 Dec 2019

Iz trajnosti v krožnost

Za prebivalce nekega namišljenega in samotnega otoka bi bila omejenost naravnih virov samoumevna: za zadovoljevanje svojih potreb in želja imajo na voljo le omejene količine mineralnih in bioloških virov. Uporabijo lahko le snovi, ki so že na otoku ali na njem dobro in razmeroma hitro uspevajo, v ta sicer izoliran sistem prodre le energija sonca, ki napaja rast bioloških materialov (npr. lesa) in hrane. Tudi človeško (fizično) delo je v tem smislu obnovljiv vir, ki ga posredno napaja sonce.

Otočani vire uporabijo in preoblikujejo, da si zgradijo bivališča in infrastrukturo ter pridobijo druge dobrine.

Prebivalci otoka se zavedajo, da morajo za preživetje s svojimi viri ravnati smotrno, saj so meje sistema očitne. Preseganje kapacitet lokalnega ekosistema in prekomerno izkoriščanje naravnih virov bi lahko onemogočilo nadaljnje življenje na otoku. Takšen otok pa seveda ni povsem izmišljen.

Energija iz fosilnih virov je eden izmed dejavnikov, ki so ključno vplivali na številčnost in razpršenost prebivalstva po Zemljinem površju, nekakšni (delno porozni) meji našega sistema. Človeštvo lahko zaradi njegovega bistvenega vpliva na okolje razumemo kot eno izmed geoloških sil, zato je antropocen bržkone primerno ime za trenutno geološko obdobje. Edina zemeljska dobrina, ki na naš planet vstopa od zunaj, je energija sonca. V tem smislu je sončna energija tudi edini naravni vir, ki je dolgoročno na razpolago za obstoj in zadovoljevanje potreb večine oblik življenja. Glede na to, da se na našem vesoljskem »otoku« soočamo s pomanjkanjem mnogih surovin, bomo v prihodnosti od novih materialov lahko uporabljali zgolj tiste, ki »zrastejo«.

Kaj pa materiali, ki so že v uporabi? V Evropski uniji trenutno kroži manj kot 12% snovi, pa še to večinoma s pomočjo reciklaže. Od 2004 se je delež povečal le za 3,4% odstotne točke, predvsem zaradi manjše uporabe snovi, saj se je količina recikliranja ob tem le malenkostno povečala. Kroženje snovi je zbistveno nižje kot recikliranje (za približno 55 odstotkov), saj za razliko od recikliranja upošteva vse snovi v gospodarstvu in ne zgolj odpadkov.

Graf: Kroženje snovi v EU

Za trajnost v pravem pomenu besede je potrebno kroženje snovi brez izgube kakovosti in z upoštevanje vgrajene energije, to je tiste energije, ki jo rabimo pri pridobivanju in različnih načinih obdelave surovin, iz katerih je narejen nek izdelek. Do leta 2050 moramo v skladu z evropskimi direktivami obnoviti skoraj celoten stavbni fond, kar pomeni obnovo več kot treh odstotkov površine obstoječih stavb letno. Vprašanje vgrajenih snovi in energije zato postaja vse pomembnejše, in sicer tako zaradi pomanjkanja virov kot tudi zaradi emisij ogljika. Namen obnov je znižati rabo energije in emisij toplogrednih plinov v času, ko je stavba v uporabi, vendar pa snovi in energijo potrebujemo tudi za izdelavo in vgradnjo stavbne izolacije in stavbnih sistemov za zagotavljanje udobja in koriščenje lokalno razpoložljivih obnovljivih virov. Intenzivno obnavljanje obstoječega stavbnega fonda je sicer nujno in korak v pravo smer, saj s stavbami, če upoštevamo celotno življenjsko dobo, porabimo polovico vse energije, snovi in emisij ogljika. Kljub temu pa proces obnov spremlja nevarnost, da bomo porabili celoten ogljični proračun – če seveda želimo omejiti antropogeno ogrevanje podnebja na 2°C v primerjavi s predindustrijsko dobo. Trenutno ima človeštvo na voljo še približno 1170 Gt ekvivalenta ogljikovega dioksida, pri čemer vsako sekundo emitiramo približno 1332 ton.

V sozvočju z opisanimi izzivi smo na IRI UL začeli z delom v novem projektu evropskega programa Obzorje 2020.

Namen projekta DRIVE 0 je razogljičiti stavbe v EU in pospešiti celovite obnove s spodbujanjem procesov obnov, ki so usmerjeni k ljudem in ki temeljijo na načelu kroženja snovi. Takšen proces celovite obnove bo za uporabnike stavb in investitorje bolj privlačen, okoljsko sprejemljiv in stroškovno učinkovit. Identificirali bomo ključne lokalne akterje in spodbudili interes za krožno gradbeništvo, z uporabo antropoloških pristopov pa bodo spodbujali uporabnike stavb k odločitvam za celovite obnove stavb. Tako bodo obnove usmerjene k ljudem in okoljsko odgovorne v smislu (lokalnih) surovin, predvsem preko pristopov t.i. urbanega rudarjenja in bank surovin.

Eden od šestih demonstracijskih primerov, kjer bomo krožnost obnov udejanjali v praksi, bo potekal tudi v Sloveniji, saj poleg IRI UL na projektu sodeluje največji slovenski proizvajalec izolacijskih materialov Knauf Insulation iz Škofje Loke.

V EU in tudi v svetovnem merilu se torej soočamo z resnim problemom pomanjkanja snovi, kar moramo upoštevati tako pri uvajanju novih tehnologij (npr. obnovljivi viri energije, elektromobilnost) kot pri obnovi stavb. Rešitev je v manjši porabi in čim daljši uporabi obstoječih materialov in človeških proizvodov, na primer avtomobilov ali stavb. K zmanjševanju porabe lahko s spremembo načina življenja bistveno prispevamo tudi kot posamezniki, inovativne rešitve na področju krožnosti snovi v gradbeništvu in na drugih področjih pa so je bistveno večji izziv, ki zahteva intenzivno sodelovanje med različnimi disciplinami in sektorji. Z raziskovalno-razvojnimi projekti, v katerih prečimo med univerzami in gospodarstvom ter med družboslovjem in inženirstvom, k oblikovanju takšnih rešitev skupaj s partnerskimi organizacijami prispeva tudi IRI UL.