16.12.2019
Sveža glava za dobre ideje: temperaturni trening
Zdravje je eden od temeljev za kakovostno življenje. Opredeljuje ga kompleksen preplet raznolikih dejavnikov, na katere imamo lahko več ali manj vpliva. V skrbi za dobro počutje in zdravje pogosto pozabimo na vpliv notranjega okolja v stavbah – v njih namreč preživimo kar 90 odstotkov časa. Številni evropski raziskovalno-razvojni projekti, ki se posvečajo zmanjševanju stavbnega ogljičnega odtisa in rabe energije, so odraz pomembnih političnih sprememb in strateških usmeritev. Pri tem bi morala biti enako pomembna tudi vprašanja o zdravem notranjem okolju – v projektu MOBISTYLE (Obzorje 2020) k izzivu stavb zato pristopamo po principu treh medsebojno povezanih področij, in sicer zdravja, udobja in energetske učinkovitosti. V zadnjem projektnem novičniku lahko preverite, kako so projektne aktivnosti potekale v slovenskem demonstracijskem primeru.
V zimskem času nam stavbe zagotavljajo varno notranje okolje, v katerem lahko uspešneje opravljamo svoje delo in udobneje preživljamo prosti čas. Ogrevani oziroma hlajeni prostori tako prispevajo k zadovoljevanju osnovnih človeških potreb. Tudi definicija trajnostnega razvoja, ki jo je Svetovna komisija za okolje in razvoj in predstavlja temelj sedemnajstim ciljem trajnostnega razvoja, govori o potrebah. Trajnost je opredeljena kot zadovoljevanje trenutnih potreb, brez da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.
Eno izmed vprašanj, ki so usmerjala nekatere aktivnosti v projektu MOBISTYLE, pa koncept toplotnega ugodja v stavbah postavi v nekoliko drugačen kontekst: je konstantna temperatura v notranjih prostorih (topla v zimskem, hladna v poletnem času) tudi zdrava? V raziskavi (Healthy excursions outside the thermal comfort zone) projektni partner prof. dr. van Marken Lichtenbelt in sodelavci ugotavljajo, da kratke in mile »ekskurzije« izven cone toplotnega udobja izboljšajo metabolizem. Poleg ugodnih vplivov na naše zdravje (denimo na krvožilni sistem) to pomeni še, da takšni temperaturni treningi pomagajo pri zniževanju telesne teže, saj povečujejo porabo energije v telesu. Okolje ima namreč ključno vlogo pri toplotnem ravnovesju telesa z okolico. Več o raziskavi in ugotovitvah preberite v eni izmed naših preteklih novic.
Temperaturni trening pomeni manjša nihanja temperature v notranjih prostorih – v delovnih prostorih, denimo, je jutranja temperatura npr. 19°C, tekom dneva se dvigne na 23°C in se nato ob koncu delovnika spusti nazaj na izhodiščno temperaturo. Podobno velja poleti, ko na tak način preprečujemo preveč intenzivno hlajenje prostorov in z zmanjšanjem razlike med zunanjo in notranjo temperaturo posledično omilimo toplotne šoke.
Pri upravljanju temperatur v stavbah pa je seveda potrebno upoštevati specifike del in zakonodajni okvir, ki ga opredeljuje Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Pravilnik ne določa najnižjih dopustnih temperatur, določa pa, da se pri zagotavljanju ustrezne temperature zraka v delovnih prostorih upoštevajo standardi za toplotno udobje (SIST EN ISO 9920:2010, SIST EN ISO 8996:2005). Odvisno od delovnih oblačil in aktivnosti pa inšpektorat za delo priporoča: Najnižja še sprejemljiva temperatura v prostoru, ki bi zagotavljala ustrezno toplotno udobje, bi bila z upoštevanjem vrednosti predhodno omenjenih dejavnikov, 20 °C, priporočljiva oz. optimalna pa 22 °C.
V okviru aktivnosti projekta MOBISTYLE, ki z različnimi pristopi in kampanjami spodbujajo tako skrb za zdravje v notranjih prostorih kot tudi ukrepe za zniževanje rabe energije, smo toplotni trening preizkusili tudi na slovenskem demonstracijskem primeru. Na Ekonomski Fakulteti (EF) Univerze v Ljubljani je 13. decembra 2019 potekal poseben dan, EF v puloverju. Ogrevanje so v stavbi EF zmanjšali za 2 stopinji. Na dopoldanskem dogodku je v sklopu aktivnosti, ki jih fakulteta izvaja na področju skrbi za zdravje zaposlenih, fakultetno osebje nagovorila dekanja EF, prof. dr. Metka Tekavčič, ki je poudarila resnost okoljskih izzivov in pomen tovrstnih ukrepov za zmanjševanje rabe energije. Sodelavec IRI UL, mag. Jure Vetršek, pa je predstavil aktivnosti EF s področja energetske prenove in uspešnega izvajanja energetskega upravljanja, kjer je EF postala zgleden primer javne stavbe, ter predal novejše ugotovitve glede koristi temperaturnega treninga za nižanje tveganj za prekomerno telesno težo, krvožilne bolezni in diabetes tipa 2.
Preliminarna analiza rezultatov kaže, da se je poraba toplote na Ekonomski fakulteti na ta dan znižala za približno 14 odstotkov. To je prihranek, ki je neodvisen od zunanje temperature, saj smo porabo toplote normirali glede na potrebe po ogrevanju.
Temperaturni (termoregulacijski) trening ima tako lahko ugodne učinke na zdravje, ob ustrezno vodenih sistemih pa lahko s takšnim pristopom celo prihranimo energijo. Seveda pa je to le eden izmed ukrepov, s katerimi lahko poskrbimo za osebno zdravje in »zdravje« okolja. Ključno je, da ob tehničnih ukrepih (obnova stavb in stavbnih sistemov, spremembe v gradbenih procesih ipd.), ki bodo zmanjšali okoljski vpliv grajenega okolja in povečali njegovo energetsko učinkovitost, pozornost posvetimo tudi osveščanju uporabnikov. Z MOBISTYLE projektnimi kampanjami tako spodbujamo gibanje, primerna oblačila, ali skrb za kvaliteto zraka v notranjih prostorih – vsem je skupno to, da sočasno prispevajo k dobremu počutju, bolj zdravemu načinu življenja in prihranku energije.