14.11.2017
2. Akademski forum Raziskovalne mreže 16 + 1 v Budimpešti
V Budimpešti na Madžarskem je 6. in 7. novembra potekal 2. akademski forum raziskovalne mreže 16+1, katere partner je tudi IRI UL, ki je leta 2016 kot slovenska raziskovalna organizacija podpisal sporazum za vzpostavitev »16+1 raziskovalne mreže«.
Mreža v okviru Foruma 16+1 povezuje akademske in raziskovalne organizacije iz držav srednje in vzhode Evrope (CEE) ter Ljudske Republike Kitajske.
Forum je v sodelovanju z Madžarskim inštitutom za zunanje zadeve tudi tokrat organiziral in podprl Centralni biro za zbiranje in prevajanje podatkov (angl. Central Compilation & Translation Bureau), ki predstavlja največji znanstveno-raziskovalni možganski trust na Kitajskem.
V okviru letošnjega 2. foruma so udeleženci predstavili nekatere rezultate iz nacionalnih raziskav na področju preteklega ter trenutnega gospodarskega in političnega sodelovanja med posamezno državo in Ljudsko Republiko Kitajsko ter ovrednotili različne izzive in priložnosti.
Poudarek je bil predvsem na prednostih in slabostih dosedanjih izkušenj sodelovanja z LR Kitajsko ter podobi LR Kitajske v deželah CEE. Svoje izsledke in opazovanja so predstavili predstavniki Madžarske, Hrvaške, Srbije, Poljske, Slovaške ipd.
Kitajska namreč vstopa v povsem novo obdobje na vseh področjih delovanja, zato je treba poiskati nove načine sodelovanja in povezovanja.
V Evropi je Kitajska stkala močne gospodarske vezi s Poljsko in Nemčijo in v zadnjem času tudi s Slovaško in Češko. Razprave na forumu so se osredotočale na podobo Kitajske v deželah CEE, saj je to vprašanje izjemno zanimivo za Kitajce, ki še vedno niso našli pravega načina, da se približajo preostali Evropi. Kakšna je torej podoba Kitajske v deželah CEE, kakšno zaupanje vlada in kakšne so dosedanje izkušnje sodelovanja?
Na splošno smo ugotavljali, da je v deželah CEE slabo zavedanje o vzpostavitvi sodelovanja 16+1 tudi zaradi nezanimanja in odpora do LR Kitajske zaradi pretekle komunistične zgodovine in posledično okrnjene podobe dežele, ki s preteklo zgodovino nima več veliko skupnega. Predstavniki LR Kitajske so na forumu v besedi in sliki predstavili sodoben utrip življenja svoje dežele, pri čemer so poudarjali ne samo pospešen razvoj na področju gospodarstva in izobraževanja, marveč tudi razvoj IKT. Kot primer so navedli digitalizacijo načina plačevanja. Vse generacije Kitajcev, tudi starostniki, svoja plačila opravljajo samo še z mobilnimi telefoni in to povsod, tudi na tržnici. Poslovanja z gotovino in plačilnimi karticami se v večji meri poslužujejo samo še turisti iz tujine.
Kako Kitajce vidimo v Evropi?
Podobo neke dežele oblikujejo politiki, vlada, mediji in tudi raziskovalci ter akademiki. Podoba Kitajske v zahodnih medijih je žal še vedno pretežno negativna.
Kljub temu pa so javno mnenjske raziskave pokazale, da Poljaki na primer bolj cenijo Kitajce od Madžarov in imajo na splošno gledano v Evropi najvišje mnenje o Kitajcih s katerimi tudi najbolj intenzivno, dolgoročno in pogosto gospodarsko sodelujejo.
Na splošno Kitajci veljajo za prijazne in miroljubne ljudi, ki so navajeni trdo delati, so odločni, tradicionalni, močni (kot nacija) in še vedno dokaj neznani. Madžari sami pravijo, da so Kitajci edini narod s katerimi nikoli niso imeli konfliktov, kljub močni manjšini, ki živi na Madžarskem od začetka 90-ih let prejšnjega stoletja.
Znanstvene objave
Zanimivo je, da je v Evropi v zadnjih letih od vzpostavitve pasu 16+1 skokovito naraslo število znanstvenih objav v zvezi s Kitajsko, v povprečju za 64%.
V Sloveniji je število objav v povezavi s Kitajsko v okviru držav CEE naraslo za 35%, in kar za 65% objav je povezanih s Kitajsko, vendar ne v povezavi z državami CEE. Slovenija je v državah CEE celo na tretjem mestu, ko govorimo o povezovanju z raziskovalci iz Kitajske.
Strinjali smo se, da bo preteklo še nekaj let, preden bo v očeh Evropejcev dokončno zbledela predstava o komunistični Kitajski in jo nadomestila podoba sodobne, napredne dežele, ki spoštuje svojo tradicijo in kulturo. Prav slednje bo velik izziv tudi za same Kitajce, saj se je življenje v velemestih pospešilo tako močno, da stara kultura umirjenega načina življenja in razmišljanja značilna za Kitajce lahko preživi samo še na vaseh.
Nadaljnjo delo akademskega foruma bo usmerjeno v krepitev multilateralnega sodelovanja med državami 16+1 na področju raziskav in razvoja ter vzpostavitev skupne baze podatkov za namene statistične obdelave, analize, interpretacije in primerjave.
Kaj je raziskovalna mreža 16+1?
Raziskovalna mreža 16+1 je sestavni del širšega Foruma 16+1 v okviru čedalje bolj pomembne strategije »Enega (gospodarskega) pasu in ene (svilne) ceste« (angl. One Belt and One Road Initiative). Ta se je v kitajskih projekcijah prihodnosti spremenila v pomemben člen evro-azijske integracije. Strategija, ki je bila prvič najavljena jeseni 2013, se osredotoča na spodbujene povezanosti in sodelovanja med Ljudsko Republiko Kitajsko in ostalimi državami evro-azijskega področja. Forum 16+1 pa povezuje 11 držav Evropske Unije (Bolgarija, Hrvaška, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija), 5 držav Balkana (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Srbija, Makedonija) in Kitajsko (+1) na treh ključnih področjih ekonomskega sodelovanja: 1) infrastruktura, 2) napredne tehnologije in 3) zelene tehnologije.
Z akademskim forumom »16+1« lahko pričakujemo, da bo Kitajska, kot svetovna velesila, izrazila več zanimanja ne le za trenutno prevladujoče infrastrukturne projekte v državah srednje in vzhodne Evrope (CEE), temveč tudi za vlaganje v industrijo, podjetništvo in znanstveno-raziskovalno ter razvojno delo.