• O NAS
    • Predstavitev
    • Ekipa IRI UL
    • Partnerji
  • PODROČJA
    • Oddelek za aplikativne družboslovne raziskave
    • Oddelek za učinkovitost in grajeno okolje
    • Oddelek za trajnostne energetske rešitve
    • Odgovorno raziskovanje in inoviranje
  • STORITVE
    • Povezovanje z industrijo
    • Izobraževanja in usposabljanja
    • Razvoj učnih modelov
  • PROJEKTI
  • NOVICE
  • KONTAKT
  • facebook
  • twitter
  • linkedin
  • youtube
sl
en
  • facebook
  • twitter
  • linkedin
  • youtube
sl
en

30.01.2026

Energetska učinkovitost in koriščenje OVE s podjetji iz Posočja

V Kobaridu je 13. januarja 2026 potekala 4. okrogla miza projekta EENOVA, na kateri so bile predstavljene konkretne izkušnje podjetij pri uvajanju učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE). Dogodek je združil predstavnike podjetij, strokovnjake s področja energetike in agroživilstva ter druge ključne deležnike.

Osrednji del dogodka je bil namenjen predstavitvi validiranega modela EENOVA, ki skozi zaporedje okroglih miz povezuje energetske preglede, identificira kritične dejavnike, oblikuje akcijske načrte in razvija izvedljive scenarije. Model se je v praksi izkazal kot učinkovito orodje za prenos energetskih pregledov z ravni posameznega podjetja na raven sodelovanja v verigi vrednosti ter kot podpora podjetjem pri prehodu od analize k dejanski izvedbi ukrepov.

Izpostavljeni primeri iz prakse podjetij

Mlekarna Planika je predstavila enega najbolj naprednih primerov sodelovanja v verigi vrednosti. V letu 2026 skupaj z lastnico, Kmetijsko zadrugo Tolmin (KZ Tolmin), zaganja energetsko skupnost, v okviru katere bo sončna elektrarna na posestvu Bogata z električno energijo oskrbovala tudi njihove trgovine v goriški in obalno-kraški regiji. Planika že danes s sončnimi elektrarnami pokriva približno 40 % potreb po električni energiji, hkrati pa izvaja ukrepe na ovoju stavb, ogrevalnih sistemih in motornih pogonih. Razmišljajo tudi o realizaciji ukrepov, identificiranih v energetskem pregledu, kot sta električni parni kotel in izraba kondenzata. Ob tem so posebej poudarili pomen strokovne podpore IRI UL in BF UL.

Predstavnika vodstva in vzdrževanja podjetja Mahle Bovec sta poudarila, da se energetska učinkovitost v avtomobilski industriji vse bolj upošteva že v fazi načrtovanja procesov. Kupci vse pogosteje zahtevajo podatke o okoljskem vplivu izdelkov, pri čemer lahko že manjše spremembe končnega izdelka odločilno vplivajo na njegovo sprejemljivost na trgu. Zato se zahteve po trajnosti in energetski učinkovitosti vse bolj prenašajo tudi na dobavitelje. Posebej so izpostavili pomen učinkovite rabe energije pri komprimiranem zraku, razsvetljavi in upravljanju z energijo v času, ko proizvodnja ne poteka.

Tehnologinja in vodja vzdrževanja iz podjetja Alpija, ki deluje v okviru KZ Tolmin, sta opozorila na kompleksnost energetskih izzivov v celotni verigi, od proizvodnje do maloprodaje, ki še posebej pestijo predvsem manjša podjetja.

Podjetje TIK Kobarid, proizvajalec medicinskih pripomočkov za enkratno uporabo, je predstavilo postavitev sončnih elektrarn in postopne zamenjave naprav z energetsko učinkovitejšimi. Zaradi močne mednarodne konkurence je energetska učinkovitost za podjetje ključna tudi z vidika stroškovne konkurenčnosti.

V razpravi sta sodelovala tudi predstavnika družinskega podjetja Mica (Rupar plastika) ter KGZ Nova Gorica, ki sta poudarila pomen ekonomskega vrednotenja ukrepov, razpoložljivosti kakovostnih podatkov ter povezovanja energetskih, okoljskih in tržnih zahtev (ESG, ogljični odtis izdelkov, logistika).

Od energetskih ukrepov do verig vrednosti

Razprava na 4. okrogli mizi je pokazala, da podjetja energetska vprašanja pogosto postavijo v ospredje šele takrat, ko se soočijo z visokimi cenami energije ali vse večjimi pričakovanji potrošnikov. Udeleženci so se strinjali, da dolgoročne učinke prinašajo predvsem sodelovanje v verigah vrednosti, skupni projekti ter pravočasno vključevanje energetskih vidikov v strateško odločanje. Pretresi na energetskih trgih v zadnjih letih so bili pomemben sprožilec za bolj sistematičen pristop k uvajanju URE.

Projekt EENOVA (oktober 2023–oktober 2026) s tem potrjuje svojo vlogo platforme za povezovanje podjetij, prenos dobrih praks ter razvoj ponovljivega in prenosljivega modela za energetski prehod, ki je uporaben tudi v drugih sektorjih in regijah.

Sedež:

Inovacijsko-razvojni inštitut
Univerze v Ljubljani
Kongresni trg 12
1000 Ljubljana

Poslovni prostori:

Inovacijsko-razvojni inštitut
Univerze v Ljubljani
Tržaška cesta 25
1000 Ljubljana

Sledite nam:

info@iri.uni-lj.si

  • facebook
  • twitter
  • linkedin
  • youtube
IRI UL

© 2026 IRI UL | Vse pravice pridržane

  • Arhiv novic
  • Piškotki
  • Politika zasebnosti

Naša spletna stran v namen boljšega delovanja uporablja piškotke. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. Več o piškotkih

Sprejmi Zavrni