10.07.2025
Agrofotovoltaika – priložnost za sinergijo med pridelavo hrane in čisto energijo
V torek, 9. julija 2025, je na poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici potekala novinarska konferenca, na kateri so predstavili pilotni projekt agrofotovoltaike, ki omogoča hkratno pridelavo hrane in proizvodnjo električne energije na istem kmetijskem zemljišču. Projekt se izvaja s podporo drugega švicarskega prispevka, sodelujejo pa Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijski inštitut Slovenije ter Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani.
Dogodka so se udeležili minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije prof. dr. Andrej Simončič ter dr. Tomi Medved z Univerze v Ljubljani. Udeleženci so si ogledali sadovnjak z umeščenimi fotovoltaičnimi moduli in spregovorili o pomenu agrofotovoltaike za prihodnost slovenskega kmetijstva in energetike.
Agrofotovoltaika je proizvodnja električne energije s sončnimi paneli na površinah, kjer se izvaja kmetijska dejavnost. Združuje pridobivanje energije iz obnovljivih virov s trajnostno rabo tal in pridelavo hrane. V primeru pilotnega projekta so fotonapetostni moduli nameščeni nad vrstami sadnega drevja, s svetlobno prepustnostjo, ki omogoča prehod razpršene sončne svetlobe do rastlin.
Minister Kumer je izpostavil: »Agrofotovoltaika združuje dve ključni področji – kmetijstvo in energetiko. Povezuje pridelavo hrane in proizvodnjo čiste energije ter s tem prinaša sinergijo, ki je v času naraščajočih podnebnih in prehranskih izzivov ne le dobrodošla, temveč nujna. Slovenija ima potencial za dvojno rabo kmetijskih zemljišč, torej hkratno pridelavo hrane in izkoriščanje sončne energije. Z razvojem ustreznih tehničnih rešitev lahko ta potencial izkoristimo na način, ki podpira in ne ogroža kmetijske rabe zemljišč. Agrofotovoltaika lahko prinese številne koristi v prvi vrsti predvsem kmetijstvu.«
Pilotna postavitev v sadovnjaku omogoča nadaljnjo nemoteno pridelavo jabolk, ki ostaja primarna kmetijska dejavnost. Projekt bo omogočil poglobljeno analizo vplivov na rastline, pridelke in mikroklimo pod različnimi tehničnimi rešitvami.
Ministrica Čalušič je poudarila: »Podnebne spremembe in pomanjkanje delovne sile sta dva izmed največjih izzivov slovenskega kmetijstva. Rešitve zanje vidimo v uvajanju sodobnih tehnologij in praks, kot je agrofotovoltaika, ki ima dvojni namen: zaščito tal in pridelka ter samooskrbo kmetijskega gospodarstva z energijo. Pilotni projekt v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije je pomemben korak k razvoju trajnostnih modelov pridelave hrane v Sloveniji. Če želimo naše kmetijstvo resnično prilagoditi novim razmeram, moramo razumeti, da moramo naš prehranski model nadgraditi na celotni verigi. Ne moremo pričakovati večje odpornosti na izzive, če bomo hkrati vztrajali pri enakih praksah kot doslej.«
Prof. dr. Andrej Simončič je dodal: »Trajni nasadi po našem mnenju predstavljajo priložnost, kjer je mogoča sočasna pridelava sadja in električne energije. S tem projektom želimo čim celoviteje preveriti možnosti hkratne rabe iste površine za pridelavo hrane in proizvodnjo obnovljive energije, pri čemer pridelava sadja ne bo v podrejenem položaju.«
Po ocenah znaša tehnični potencial za izkoriščanje sončne energije na kmetijskih zemljiščih v Sloveniji okoli 47.000 MW. Agrofotovoltaika omogoča, da se del tega potenciala izkoristi na zemljiščih nižje kakovosti ali degradiranih območjih, brez odvzema rodovitne zemlje.
Dr. Tomi Medved je izpostavil: »Agrofotovoltaika ne pomeni odvzema najboljših kmetijskih zemljišč za energetske namene, temveč omogoča dvojno rabo na zemljiščih nižje kakovosti ter na degradiranih območjih. Kmetijska raba na teh zemljiščih ostaja primarna, poleg tega pa se običajno zakonsko omeji tudi dovoljeno zmanjšanje pridelka na največ 15 do 20 odstotkov.«
Skupna vrednost projekta, ki vključuje vzpostavitev pilotne lokacije in sončne elektrarne, vzpostavitev sistema senzorike nasada in celovito ekonomsko tehnično analizo potenciala agrofotovoltaike v Sloveniji, znaša 205.000 evrov z DDV. Sredstva so zagotovljena iz drugega švicarskega prispevka. Rezultati projekta bodo podlaga za pripravo smernic in politik, ki bodo podprle uvajanje agrofotovoltaike v Sloveniji.
