17.11.2021
Do vratu v blatu: Etnografski pogled na Irski vladni načrt za gradnjo in prenove stavb
Avtorji: Domen Bančič, Gregor Cerinšek, and Benny McDonagh
Konec oktobra sva Gregor in Domen, raziskovalca IRI UL, odpotovala na Irsko in s pomočjo kolegov z Irske univerze Technical University of Shannon (TUS) opravila kratko 10-dnevno etnografsko raziskavo v okviru projekta BUSLeague. Naš namen – globlje razumevanje stanja gradbeništva in obnov stavb na Irskem, zlasti z vidika nadgradnje trajnostnih veščin delovne sile. Kot pričakovano, Irske tradicionalne glasbe in hladnega Guinessa ni manjkalo, a pod vodstvom kolega Bennyja naša pozornost v nobenem trenutku ni izgubila ostrine. S skupnimi močmi smo se vsak dan posvečali etnografskemu razumevanju obstoječih praks in odkrivali skrite pomene na področju spretnosti, znanja, in izobraževanja na področju trajnostnih energetskih veščin. A četudi je bila ta tema vedno v središču razmisleka, ni bila vedno tudi v središču pogovora.
Lesni sekanci, hidroenergija in “hurleys”
Eden prvih ljudi, ki smo ga imeli čast spoznati, je bil Colm – strokovnjak za obnovljive vire energije, ki s svojim podjetjem, predvsem pa z osebnim angažmajem in zgledom, vodi lokalne skupnosti po poteh k ogljični nevtralnosti. Z njim smo se srečali blizu mesta Kilkenny, na manjši žagi z več kot 100 letno tradicijo. V lokalnem okolju je žaga znana predvsem po izdelavi hurleyjev – lesenih palic, ki se uporabljajo v hurlingu, enem izmed priljubljenih Irskih narodnih športov. Colm nas je spoznal s procesom izdelave palic in nam pokazal hurley, ki je morda celo največji na Zemlji, hkrati pa nam je razložil delovanje kotla na biomaso in hidroelektrične turbine, ki proizvodnjo poganjajo. Načrt za sistem, s katerim je žaga energetsko samozadostna že vrsto let, je Colm pripravil in v veliki meri tudi izvedel sam, s svojim znanjem in sposobnostmi.
Slika 1: Domen, Colm in mikro-sistem daljinskega ogrevanja na biomaso. | Slika 2: Colm nas uči zanimive podrobnosti o biomasi. |
Slika 3: Velikanski hurley, morda največji na planetu. |
Povpraševanje narašča, delovne sile manjka
Proti koncu obhoda nas je pogovor pripeljal na temo trajnostnih energetskih veščine v sektorju gradbeništva in stanovanjskih obnov. »Ali si kdo želi službo? Imamo toooliko potencialnega dela …” je Colm temo načel z mešanimi občutki. “Pomanjkanje delovne sile je ta trenutek daleč največja ovira na trgu,” in dodal, da bi v naslednjih dveh letih njegovo podjetje “zlahka” zraslo s peščice zaposlenih delavcev na 200 ali več, če bi le bilo dovolj delavcev za zaposlitev na voljo. A delavcev ni lahko najti oz. jih ni dovolj. Povpraševanje je preveliko že več mesecev, in Colm je že začel zavračati projekte. Sedaj razmišlja kako privabiti delavce iz vzhodne Evrope. Problem pomanjkanja spretnosti in veščin med obstoječo delovno silo je za Colma sicer pomemben, a vsekakor drugotnega pomena v primerjavi s splošnim pomanjkanjem delovne sile. Kasneje se je izkazalo, da v tem razmišljanju ni osamljen.
Slika 4: Skica 30 kW hidroelektrične turbine tipa Kaplan. | Slika 5: Hidroturbina v akciji. |
Slika 6: Colm razlaga stoletno hidroenergetsko infrastrukturo. | Slika 7: Staro vodno kolo, ki je poganjalo žago. |
Problem kroničnega pomanjkanja delovne sile na irskem gradbenem trgu je zares postal lajtmotiv naše etnografske odprave. Nedvomno je to je v veliki meri posledica ambicioznega načrta irske vlade, da do leta 2030 zgradi ali obnovi skoraj 300.000 domov in tako naslovi nacionalno stanovanjsko krizo. A v luči resnega pomanjkanja delovne sile se pojavlja vprašanje – ali je to sploh mogoče? Morda, vendar ob predpostavki, da problem razrešimo, kar pa ni lahka naloga. Po mnenju mnogih, s katerimi smo se pogovarjali v naših 10 dneh na Irskem, je pomanjkanje delovne sile posledica travmatičnega kolektivnega družbenega spomina na gospodarski zlom leta 2008/09, slabega sistemskega odziva na potrebe sektorja, in kar je morda najpomembnejše, izjemno negativnega družbeno-kulturnega odnosa do dela v gradbeništvu.
»Do vratu v blatu« skupaj z neznosno vročimi ali mrzlimi »umazanimi podstrešji« so bile asociacije, ki jih je več naših sogovornikov uporabilo pri opisovanju kako si Irci predstavljajo delo v gradbeništvu in prenovah stavb.
Izvedba irskega vladnega načrta “stanovanj za vse” ne bo mogoče uresničiti brez načrta, ki bo naslovil vse izpostavljene vidike, a mnogi naši sogovorniki verjamejo, da se mora Irska osredotočiti predvsem na spremembo percepcije dela v gradbeništvu. Gradbeništvo potrebuje “zgodbo”, moramo ga prikazati kot privlačnega, visoko tehnološkega, “seksi” – vse to so besede naših sogovornikov, ki verjamejo, da bo sprememba kolektivnega diskurza o delu v gradbeništvu in obnovah pritegnila večje število novih vajencev v gradbene poklice, in obstoječe delavce spodbudila, da svoje znanje in veščine nadgradijo ter se tako prilagodijo potrebam hitro razvijajoče se gradbene industrije. Vse to pa seveda ne bo mogoče brez delujočega sistema za izobraževanje in usposabljanje, čemur se posveča BUSLeague.
»Največja« veščina za danes in jutri
Na žagi je Colm naš pogovor zaključil na pozitivni noti. “Skratka nZEB veščine? Zdaj je pravi čas! To vidim vsak dan.” Potenciala je ogromno, trg za prenove stavb je bolj živahen kot kadarkoli prej, povpraševanja in dobrih plač ne bo manjkalo, je trdil. “Kaj pa to, da lahko pride do nove krize sektorja in takšnega povpraševanja ne bo več, sploh če upoštevamo kaj se je zgodilo s Keltskim tigrom…” je rahlo provokativno vprašal Domen. “Seveda,” je rekel Colm, “gre za Jin in Jang. Toda največja veščina, ki se jo človek danes lahko nauči, je prav sposobnost, da spremeniš kariero in začneš povsem na novo.”
Naš pogovor je nato zašel v kripto-rudarstvo ter inovacije v trajnostno-energetskem sektorju, preden smo zaključili srečanje z nabiranjem gob na bližnjem travniku. Colm se je vrnil k uresničevanju svojega poslanstva, mi pa smo našo pot po Irskem nadaljevali bogatejši za dragoceno novo izkušnjo, z veliko novimi spoznanji za premislek, in s peščico svežih gob na sprednjem sedežu našega električnega avtomobila.
Slika 8: Sveže nabrane gobe na sprednjem sedežu našega električnega avtomobila. | Slika 9: Colm, Domen in Gregor pred velikanskim hurleyjem. |
Sedaj, po koncu naše poti, poskušamo bolje razumeti vidike, ki so jih z nami delili sogovorniki. Je pomanjkanje delovne sile v gradbeništvu pereč problem po vsej Evropi, ali samo na Irskem? Kakšen vpliv ima to na proces izobraževanja in izpopolnjevanja obstoječe delovne sile? Pomagajte nam in delite z nami vaše mnenje in izkušnje – kako vi doživljate tovrstne izzive v vašem lokalnem okolju, in kaj to pomeni za prihodnost energetskih veščin v EU? Cenili bomo vaš prispevek in ga upoštevali pri etnografski oceni projekta BUSLeague.