12.03.2019
Dober slog pisanja je bistven za uspeh projektnega predloga
V prejšnji novici iz serije prispevkov o pripravi in vodenju projektov ste lahko prebrali nekaj nasvetov za oblikovanje dobrega projektnega predloga, tokrat pa se posvečamo veščinam pisanja jasnih in razumljivih besedil. Način, na katerega svojo idejo ubesedimo, in prilagojen slog pisanja, ki ga uporabljamo v določenih delih projektne prijave – denimo bolj znanstveni jezik v poglavju odličnosti in bolj strokovno-žurnalistični način v poglavju učinkov –, lahko odigrata pomembno vlogo pri uspešnosti in prepričljivosti vašega projektnega predloga.
Če mislimo jasno, pišemo jasno …
… je pogoj in začetek vsakega dobrega pisanja. Vedno imejmo v mislih tiste, za katere pravzaprav pišemo. Torej poskusimo gledati na vsebino z vidika bralcev in skušajmo spodbuditi njihovo zanimanje. Kot rečeno, imajo tudi različni deli projekta lahko različne namene. Tako morata pregled obstoječih raziskav in opis presežne vrednosti našega predloga ocenjevalce in ocenjevalke prepričati, da področje dobro poznamo in da je naš projekt znanstveno in raziskovalno inovativen ter trden. Po drugi strani želimo na primer z orisom projektnih učinkov ocenjevalcem pojasniti, kako bodo projektni rezultati vplivali na področje, s katerim se v projektu ukvarjamo. V prvem primeru bomo z izbiro znanstvenega besedišča, jasnimi razlagami konceptov in doslednim navajanjem temeljnih virov dokazovali znanstvene kompetence projektne skupine. V drugem primeru pa bo bolj prepričljivo, če projektne učinke opišemo nazorno, s konkretnimi primeri, in pri tem uporabimo besedišče, ki ni specifično zgolj za našo stroko – razumljiv, natančen in jasen opis učinkov bo namreč najbolje upravičil koristnost našega projekta.
Če načrt besedila vsebuje povzetek, začnemo z njim: lahko se namreč zgodi, da že povzetek zadostuje in prepriča ocenjevalce o smiselnosti in kakovosti projektnega predloga. Povzetek postavimo na začetek, kjer je prva (včasih morda tudi edina) stvar, ki jo ocenjevalci natančno in pozorno preberejo. Imejmo v mislih, da imajo ocenjevalci in ocenjevalke za branje posameznega projektnega predloga na voljo omejen čas. Po izkušnjah Gregorja Cerinška, raziskovalca in projektnega vodje IRI UL, ki kot zunanji strokovnjak že vrsto let ocenjuje projektne predloge in projektna poročila za evropske organizacije, so uspešnejši tisti projekti, kjer prijavitelji z dobro spisanim besedilom ocenjevalcem olajšajo branje in razumevanje projektnega predloga. Ena takšnih pomembnih veščin pisanja je zato izogibanje nepotrebno dolgim in kompleksnim povedim, ki zelo zmanjšujejo jasnost besedil. Poskusimo jih razbiti na krajše stavke, pri tem pa pazimo na uporabo veznih besed, ki bralcem pomagajo slediti našemu razmišljanju (v angleščini so takšne na primer: »in addition«, »furthermore«, »nevertheless«, »however«, »despite«, »thus« itd.). Jedrnatost pomeni tudi, da uporabljamo preproste izraze, kadar koli je mogoče. Zato ne bomo videti nič manj učeni ali elegantni, gotovo pa bomo prepričljivejši.
»Recimo bobu bob!«
Vrednost besedila ne narašča z dolžino. Bralci nas ne bodo nič bolj spoštovali, če napišemo deset strani, ko pa bil lahko isto sporočilo jasno ubesedili na treh straneh. V pripravljenem besedilu skušajmo porezati, kar se le da, predvsem nepotrebno leporečenje, visokoleteče krilatice in bombastične fraze. Za vsak del ali besedo se vprašajmo, ali sta res potrebna, ali zgolj zmedeta bralca in ga odvrneta od bistva sporočila. Dajmo prednost konkretnim pred abstraktnim oz. splošnim. Včasih moramo sestaviti novo besedilo iz odlomkov ali iz več virov. V takem primeru je potrebno paziti, da uskladimo terminologijo, preverimo ponavljanja ali opuščanja, ker lahko zmanjšajo povezanost in s tem jasnost končnega besedila.
Pišimo slikovito
Z naslovi in vidnimi znamenji omogočimo, da bralci zlahka najdejo ključne podatke in nam jih ni treba ponavljati skozi vse besedilo. Uporabimo zgovorne naslove in podnaslove ter z njimi poudarimo najpomembnejše točke v besedilu. Pomislimo, kako lahko izrazimo naše misli in sporočilo čim bolje in hkrati bralcu čim prijazneje: ali lahko uporabimo slike, grafične prikaze in razpredelnice namesto besed? Potrebujemo seznam s pomeni izrazov ali pojmovnik? Poleg povzetka in uvodov v poglavja imajo v projektnih predlogih pomembno vlogo tudi zaključki posamičnih sestavnih delov ali poglavij, sploh kadar gre za daljša besedila, kot v primeru projektnih prijav za evropske raziskovalno-razvojne razpise, ki najpogosteje presegajo sto strani. Sklepni (od)stavki poglavij naj zato jasno in jedrnato izrazijo bistvo besedila. Ne skrivajmo pomembnih informacij sredi stavka. Ključne informacije lahko damo na konec – ocenjevalci in ocenjevalke jih bodo tam opazili in si jih tudi bolje zapomnili.
In nenazadnje, izogibajmo se pretirani uporabi kratic in okrajšav. Piscu je vsekakor jasno, kaj okrajšava pomeni, saj je besedo oz. frazo uporabil že neštetokrat; pri bralcu pa je lahko situacija drugačna. V primeru interdisciplinarnih projektov se marsikdaj zgodi, da kateri izmed ocenjevalcev ni strokovnjak za naše specifično oziroma ozko področje. Če uporabljamo preveč neznanih kratic, besedilo postane nerazumljivo, bralci in bralke pa zaspani. (Naš cilj pa je vendarle, da jih za projektno idejo navdušimo in ne zdolgočasimo.)
Želimo vam veliko uspehov pri pisanju projektnih predlogov in čim več jasnosti pri ubeseditvi vaših idej in sporočil!
Novica povzema nekatera priporočila Evropske komisije, ki so bila objavljena v publikaciji »Pišimo jasno«, Urad za publikacije Evropske unije, 2011.