22.04.2019
Energetsko knjigovodstvo Univerze v Ljubljani – poročilo za leto 2018
Energetska strategija je eden od ključnih segmentov v strategiji trajnostnega razvoja Univerze v Ljubljani (UL), z njo pa se spodbuja tudi ustrezno raziskovanje, inovacije in uravnotežen razvoj. Energetsko knjigovodstvo je eden od izvedbenih mehanizmov energetske strategije, ki služi za vpisovanje podatkov o mesečnih stroških za energijo in vodo po različnih postavkah. Sistem omogoča primerjave po stavbah glede na vzroke rabe, kot so temperaturni primanjkljaj ali zasedenost objekta, kar je osnova za ukrepanje in optimizacijo delovanja opreme ter podpora pri odločanju o investicijah.
Centralni energetski informacijski sistem (EIS) je vključen v strežniško strukturo UL in je rezultat skupnega razvojnega projekta med raziskovalci in industrijo. V sistem je vključenih 47 stavb UL (površina nad 500 m2): v teh stavbah je 44 merilnih mest za elektriko, 42 za daljinsko toploto, 22 za ogrevanje s plinom ter 1 za kurilno olje – skupaj je to 160 položnic mesečno. Informacijski sistem je oblikovan tako, da omogoča neposreden vnos e-računov.
Sistem omogoča izdelavo različnih poročil, tako po nivojih stavb kot po rabi energije, energentov, po stroških in emisijah toplogrednih plinov, kot tudi izdelavo različnih primerjalnih analiz, ki so osnova za preverjanje podatkov in podpora za energetsko upravljanje stavb UL. EIS uporabniku (strokovne službe, energetski upravljavec) omogoča spremljanje rabe energije glede na podatke iz računov, izdelavo analize strukture stroškov in določitev prioritet za ukrepanje na podlagi finančnih kazalnikov.
V letu 2018 je poraba toplote na UL znašala 32.991 MWh, kar v stroških znaša 2.550.453 € (specifična cena toplote 77,31 €/MWh z DDV). V enakem obdobju je poraba elektrike znašala 26.199 MWh, v stroških to znaša 2.598.084 € (specifična cena elektrike 99,17 €/MWh z DDV).
Primerjava med letom 2017 in 2018 kaže, da trend stroškov za toploto sovpada s porabo. V januarju 2018 se je raba toplote glede na januar 2017 zmanjšala zaradi manjših potreb po ogrevanju, v februarju in marcu pa povečala zaradi večjih potreb po ogrevanju. Prav tako so bile manjše potrebe po ogrevanju v oktobru in novembru, čemur je sledila poraba toplote. Trend porabe električne energije je v letu 2018 podoben kot v letu 2017. Razvidno je povišanje v mesecu februarju in marcu, kar pripisujemo večjim potrebam po ogrevanju. V poletnih mesecih se poraba električne energije postopno povečuje v odzivu na večje potrebe po hlajenju.
UL je sistem energetskega knjigovodstva vzpostavila že leta 2015, kar pomeni, da so natančni podatki o rabi in stroških za energijo za vse članice UL na voljo za zadnja štiri leta.
Triletna povprečna raba toplote vseh članic za obdobje januar – december je 32.744 MWh, elektrike pa 24.601 MWh. Skladno s sprejeto energetsko strategijo in izvedbenimi ukrepi naj bi UL do leta 2019 prihranila 3% energije glede na izhodiščno stanje, to pa na nivoju UL pomeni 1.013 MWh prihrankov toplotne energije in 761 MWh prihrankov električne energije.
Predstavljeni podatki, kjer so članice razvrščene od najvišje do najnižje razlike med ciljno rabo in dejansko porabo, kažejo, da nekatere članice dosegajo 3 % prihranke, nekatere pa so rabo tako toplote kot tudi elektrike povečale.
