21.02.2019
Gostujoči prispevek: Potreba po interdisciplinarnem znanju pri reševanju okoljskih problemov
Dr. Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaraven razvoj
Reševanje kompleksnih okoljskih in družbenih problemov zahteva interdisciplinarni pristop. Zgolj ena stroka ne more rešiti problematike podnebnih sprememb, ki so posledica rabe fosilnih virov, ne more osmisliti energetskega in transportnega prehoda, ustreznega vključevanja javnosti v odločevalske procese, rešiti problemov umeščanja objektov v prostor, spodbujati bolj trajnostnega vedenja posameznikov, ustrezno zaobjeti vseh elementov znotraj (okoljske) ekonomije ter celostno evalvirati okoljskih in družbenih spornosti oz. koristi energetskih in prometnih objektov. Ena posamezna stroka je pri reševanju takšnih kompleksnih problemov premalo in ponuja zgolj parcialne rešitve, zato je potrebno delati na povezovanju različnih strok, ki lahko le skupno pripomorejo k učinkovitemu in celostnemu reševanju okoljskih problemov ter pričeti v te procese vključevati nova znanja ter jih nenazadnje tudi producirati.
Poleg vključevanja različnih strok je pri reševanju kompleksnih okoljskih in družbenih problemov pomembno sodelovanje med različnimi akterji, še posebej med akademsko sfero, odločevalci, civilno družbo ter gospodarskim sektorjem, saj lahko le s skupnim sodelovanjem vseh relevantnih deležnikov, kjer vsak pridoda svoj delček k mogočnemu mozaiku, naredimo korake k potrebnim spremembam v smeri trajnostnega razvoja.
V Focusu, društvu za sonaraven razvoj, izvajamo številne projekte, ki so bodisi tematsko interdisciplinarni ali pa naslavljajo problem pomanjkanja (interdisciplinarnega) okoljskega znanja. V sklopu H2020 projekta ENERGISE raziskujemo spreminjanje navad gospodinjstev v smeri učinkovite rabe energije, pri naslavljanju problematike energetske revščine vključujemo sociološka, politološka, ekonomska in inženirska znanja kot del evropskih projektov ENGAGER, IDEA in InventAir, lani pa smo v sodelovanju s FDV in drugimi partnerji organizirali Mednarodno poletno šolo politične ekologije 2018. Slednja je bila odgovor na ugotovljeno nepovezanost in pomanjkanje poglobljenega znanja o okolju v slovenskem intelektualnem prostoru, kar še posebej velja za družboslovno in humanistično področje, ki ne premoreta kaj več kot le nekaj izbirnih predmetov na dodiplomskem in podiplomskem študiju.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2018
Skozi delovanje ugotavljamo, da nam v Sloveniji manjka še precej različnih znanj, da bi znali holistično zastaviti trajnostno smer razvoja družbe. Predvsem je manjko vključevanja družboslovnega okoljskega znanja pri reševanju okoljskih problemov ter zastavitvi novih trajnostnih in nizkoogljičnih usmeritev. Kot ugotavljamo v raziskavah, ki sta bili izvedeni v sklopu projektov Sinergija spoznanj o okolju med akademsko in lokalno skupnostno – Mladi za boljše okolje ter Sinergija med inovativnim zelenim gospodarstvom, akademsko skupnostjo in civilno družbo – Mladi za boljše okolje 2, Univerza v Ljubljani na tem področju precej zaostaja za drugimi evropskimi univerzami. Izrazito se kaže pomanjkanje okoljskih usmeritev, programov in smeri, sploh takšnih, ki bi imeli vgrajeno interdisciplinarno komponento. Program, ki se vsaj malo približa tematiki, je doktorski program Varstvo okolja, vendar je ta institucionalno preživet, saj je dejansko univerzitetni brezdomec oz. gost, ki ne domuje stalno na nobeni od fakultet, ter zaradi tega tudi vsebinsko nepovezan, premalo progresiven in neambiciozen. Korak naprej bi vsekakor bila ustanovitev Fakultete za okoljske znanosti oz. Fakultete za varstvo okolja, ki bi se tematike lotila celostno, povezano ter multidisciplinarno. Konkurenčni na tem področju lahko (po)stanemo le tako, da sami usvojimo in razvijamo potrebna znanja ter jih ponujamo študentom, ki se trenutno, zaradi pomanjkanja okoljskih programov in smeri na naši univerzi, odločajo za študij v tujini.
Fotografije: Mednarodna poletna šola politične ekologije 2018
Avtorica fotografij: Katja Cankar (vir)