09.11.2018
Inovacijska kultura in Slovenija kot soustvarjalec globalnih trendov
V Trebnjem je 3. oktobra 2018 potekal že 27. Forum odličnosti in mojstrstva, ki ga je v sodelovanju s partnerji pripravila Občina Trebnje. Udeleženci foruma z naslovom Simbioza sodobnih tehnologij in družbe: Slovenija kot soustvarjalec globalnih trendov so poskušali odgovoriti na naslednja ključna vprašanja: kako osredotočiti razvojna vlaganja na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc; kako Slovenijo povezati okrog prebojnih tehnologij in doseči kritično maso gospodarstva, akademske odličnosti in ustvarjalnosti ter pomenu inovacij na teh področjih (program).
O inovacijah pa smo govorili tudi na dogodku Inovacijska kultura in vpliv na gospodarstvo, ki je potekal 5. novembra 2018 na Gospodarski zbornici Slovenije. Direktor IRI UL, dr. Slavko Dolinšek, Gregor Cerinšek in dr. Dan Podjed so predstavili vlogo podpornega okolja v inovacijski verigi, pomen raziskav in razvoja ter univerze kot generatorja znanja, koncept odprtega inoviranja in k ljudem usmerjene razvojne pristope.
Ustvarjalnost, inventivnost, inovativnost
Pomembno je, da ločimo pojma invencija in inovacija. Invencija je vsaka zamisel, opis ali model za novo ali izboljšano sredstvo, izdelek, proces ali sistem. Je lahko nova domislica, ki bo morda nekoč postala uporabna in koristna. Inovacija pa je vsaka dokazana koristna novost, ki se lahko komercialno izkorišča oz. ima dokazano dodano vrednost. Inovacija torej nastane iz invencije, če slednjo razvijemo do uporabnosti. Poleg tega jo odjemalci sprejmejo, kupijo ali uporabijo (ker jo prepoznajo kot koristno) ter omogočijo avtorju, izdelovalcu in prodajalcu zaslužek ali drugačno korist.
Inovativnosti prav tako ne smemo enačiti z ustvarjalnostjo. Ustvarjalnost je zgolj sposobnost ustvarjanja novih idej, neodvisno od njihove morebitne uporabnosti in dodane vrednosti. Najbolj značilno merilo ustvarjalnosti je izvirnost. Nadalje inventivnost razumemo kot sposobnost, da posameznik dobi neko novo zamisel ali reši nek problem na nov način, ki je običajno boljši, lažji ali cenejši od prejšnjega. Strogo gledano tako obstaja razlika med ustvarjalnostjo in inventivnostjo; ustvarjalnost tvori zgolj nove ideje, inventivnost pa sproža konkretne rezultate – invencije.
Proces ustvarjanja novih idej še zdaleč ni enak procesu udejanjanja teh idej v praktičnem smislu. Nekateri ljudje (npr. ustvarjalni izumitelji) so lahko zelo dobri v konceptualizaciji idej in njihovem generiranju, a zelo slabi v njihovi realizaciji. Drugi so spet lahko podjetniški, vendar zelo neustvarjalni. Zato je pomembno upoštevati, da biti podjeten ni nujno biti ustvarjalen. In obratno. Podjetnik pa je tisti, ki je sposoben prepoznati in uporabiti ustvarjalni naboj drugih. Ustvarjalnost (inventivnost) generira ideje in invencije, podjetništvo pa je sposobno te invencije preobraziti v inovacije z dodano vrednostjo.
Gospodarstvo, inovacije in vloga podpornega okolja
Že Robert Solow, Nobelov nagrajenec leta 1987, je ugotovil, da kapital in delo prispevata le 50 odstotkov k rasti produktivnosti, preostalih 50 odstotkov pa prispevajo inovacije. Klasični pristop za spodbujanje inovativnosti je bil v vzpostavljanju institucij za podporo razvoju novih izdelkov (raziskovalno-razvojnega okolja). Z revolucijo družbenih odnosov se je spremenil tudi ključni model inovativnosti, gre za demokratizacijo procesa iskanja novih idej (kroženje idej in znanja).
Paul Romer, prejemnik Nobelove nagrade 2018, je ugotovil, da inovacije niso odvisne le od zunanjih danosti in stanja družbe, ampak od sposobnosti podjetij za izmenjavo in širjenje idej in znanja (prelivanje iz ozkega kroga v celoten sistem). Več kot je idej, več je prostega znanja in veščin – govorimo o inovacijski mikroklimo, ki je povezana s primerno infrastrukturo, to so na primer okolja za fizično interakcijo, kot so univerzitetna središča in Tehnološki parki. Sklepamo lahko, da bo vodilna država v 21. stoletju tista, ki bo uspela najti način za učinkovito nastajanje inovacij v zasebnem sektorju.
V inovacijski verigi, ki vključuje proces od ideje do inovacije, se ključne gonilne sile nanašajo na podporno okolje, podjetniški pristop in družbene potrebe. Osnovni problem našega podpornega okolja je vezan na ustrezen poslovni model, pri čemer je temeljno vprašanje ali podpirati le procese kroženja idej in znanja (obstoječe financiranje podpornega okolja) ali pa se močneje usmeriti v razvoj najbolj perspektivnih invencij.
Evropski raziskovalni svet (ERC) trenutno financira šest slovenskih projektov, od tega štiri na Univerzi v Ljubljani (UL). Takšni vrhunski raziskovalni dosežki so torej priznani na nivoju EU, zato nadaljevanje raziskav financira tudi ERC. Ključno vprašanje je zato: kako naj industrija prepozna takšne potencialne prebojne inovacije in kako financirati njihov razvoj, ali so nacionalna vlaganja v centre odličnosti in podobne mehanizme prava oblika financiranja raziskav in ali prinašajo ustrezne rezultate?
Pozabite na uporabnike, kupce in stranke ter začnite razmišljati o ljudeh
Pri razmisleku o razmerjih med novimi tehnologijami in družbo pa je nujno, da v inovacijskem, gospodarskem in raziskovalno-razvojnem okolju spremenimo temeljni pristop k razvoju novih rešitev, proizvodov ali storitev. »Nove rešitve razvijamo z ljudmi, ne pa za ljudi!« Ta stavek je osrednje vodilo k ljudem usmerjenega razvojnega pristopa, ki poudarja, da morajo biti v razvoj izdelkov in storitev vključeni tudi ljudje. Pristop se sicer zdi samoumeven in intuitiven, a ga slovenska podjetja pogosto ne upoštevajo. Z velikim uspehom pa so ga preizkusili v številnih multinacionalnih podjetjih, kot so Xerox, Microsoft in Boeing, danes pa ga uporabljajo Intel, Google, Nissan, Volvo, Samsung in številna druga vodilna svetovna podjetja. Z novim pristopom so ta podjetja uspela izvesti premik od ekspertnega načina razmišljanja, ki vodi v oblikovanje ozkih in omejenih ter pogosto neuporabnih rešitev, k razvoju inovativnih in prebojnih storitev in izdelkov, ukrojenih po meri človeka in smiselnih za skupnost ter okolje.