23.01.2019
Izbor Inženirka leta spreminja smernice tudi v Sloveniji
V januarju 2019 so prvič izbrali Inženirko leta. Z izborom, ki je potekal v soorganizaciji podjetij IRT3000 in Mediade, izpostavljajo pomanjkanje inženirk v slovenski družbi. Kot prva je naziv je prejela Dora Domajnko, razvojna inženirka na področju elektronike v podjetju RLS Merilna tehnika, magistrica inženirka elektrotehnike in doktorska študentka na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Čeprav se v zadnjem desetletju skupno število študentov v Sloveniji in v drugih evropskih državah zmanjšuje, nekatere raziskave zaznavajo porast zanimanja mladih za študij naravoslovja, tehnologij, inženirstva in matematike, za katerega se je v mednarodnem prostoru uveljavila kratica STEM (Science, Technology, Engineering, Mathematics) in ki najpogosteje vključuje tudi različno število drugih področij, kot sta na primer računalništvo in informatika. V Sloveniji sicer največ študentov študira v programih s področij poslovnih ved in prava ter tehnike, tehnologije in gradbeništva, in sicer skupno nekaj več kot tretjina vseh. Kot pojasnjujejo na Statističnem uradu Republike Slovenije, so po zastopanosti spolov največje razlike ravno na področjih tehnike, tehnologije in gradbeništva ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij; več kot tri četrtine študentov na teh področjih so moški. Enako številčno razmerje med spoloma, le v prid ženskam, je na področjih izobraževalne znanosti in izobraževanja učiteljev ter zdravstva in socialnega varstva. Nekoliko bolj uravnotežena široka študijska področja so naravoslovje, matematika in statistika, kmetijstvo, gozdarstvo ribištvo in veterinarstvo ter transport, varnosti in storitvene dejavnosti.
Z različnimi pristopi skušajo tudi v Sloveniji že dolgo promovirati inženirske poklice in spremeniti smernice glede izbire študija. Takšen je tudi namen izbora Inženirka leta, ki so ga organizatorji izvrstno promovirali in odlično izvedli ter predstavili tudi presenetljive podatke. Med drugim so pojasnili, da je na evropski ravni na študijskih področjih STEM žensk le dobra četrtina, v Sloveniji pa tretjina. Med pomembnimi vzroki, da se dekleta ne odločajo za inženirske poklice, sta tudi pomanjkanje zgledov in neustrezna obrazložitev vloge in prispevka inženirjev k družbenemu razvoju.
Problematiki odločanja za študij STEM se posveča tudi IRI UL, kjer so v preteklih letih izvedli dve obširni raziskavi. ROSE (The Relevance of Science Education) je bil mednarodni primerjalni raziskovalni projekt, namenjen opredeljevanju dejavnikov, ki vplivajo na zanimanje za naravoslovje in tehniko, in to skozi oči učencev. Projekt je leta 2004 zasnovala skupina znanstvenikov z norveške Univerze v Oslu, pri izdelavi raziskovalne metodologije pa so vključili tudi dosedanje izkušnje podobnih raziskovalnih projektov s področja izobraževanja, kot sta TIMSS in PISA. Za izpeljavo enotne študije so oblikovali enotno raziskovalno orodje, vprašalnik ROSE, hkrati z njim pa so bila sodelujočim na voljo navodila in smernice za zbiranje podatkov. Vprašalnik so sodelujoče države prevedle v lastne jezike, vprašanja pa so ostala v osnovi enaka. V Sloveniji so raziskavo izvedli v šolskem letu 2006/7. Naključno so izbrali 58 osnovnih šol, sodelovalo pa je 1084 učencev, starih v povprečju 14 let. Raziskava naj bi pokazala, kako učenci v osnovnih šolah vrednotijo in ocenjujejo pomen naravoslovnega in tehniškega znanja in kako lahko to vrednotenje primerjamo z drugimi državami.
Rezultati takratne raziskave so opozorili na upadanje zanimanja za naravoslovje in tehniko. Pokazalo se je, da se učenci v povprečju ne želijo učiti vsebin s področij fizike, okoljske vzgoje in kemije; ne želijo se učiti naravoslovja, saj ga nimajo raje kot ostalih predmetov v šoli. Izkazalo se je še, da se učenke v povprečju ne želijo zaposliti v poklicih, povezanih s tehniko in tehnologijo. Ob tem so izvajalci raziskave ugotavljali še, da se osnovnošolci v Sloveniji v povprečju zanimajo za službe, v katerih bodo lahko uporabili svoje talente ter sposobnosti. Radi bi delali z ljudmi in sprejemali lastne odločitve. Kot je pokazala raziskava, deklet delo z orodji in s stroji ne zanima. S primerjavo posameznih vprašanj med državami so ugotovili, da se povprečne vrednosti odgovorov učencev v Sloveniji ne razlikujejo bistveno od drugih evropskih držav.
V projektu IRIS so želeli odkriti, kaj je ključni motivacijski dejavnik, ki vpliva na izbiro študija pri slovenski populaciji študentk in študentov naravoslovja in tehnike. Želeli so razkriti, kako mlade, predvsem dekleta, motivirati za študij na področju naravoslovja in tehnike in kako jih spodbuditi za nadaljevanje znanstvene kariere. Ciljna skupina so bili študentke in študenti prvih letnikov izbranih študijskih programov naravoslovja in tehnike po klasifikaciji ISCED (biologija in biotehnologija, kemija, fizika, matematika, računalništvo in informatika, strojništvo, elektrotehnika in avtomatika ter kemijski procesi).
V raziskavi, ki jo je soizvajal IRI UL, jih je zanimalo, katere so torej ključne osebe, ki vplivajo na izbiro študija. Ugotoviti so skušali še, kako na odločitve vplivajo mediji in v kolikšni meri prav ti spodbudijo mlade k izbiri študija. Dognati so skušali še, kako osnovnošolske in srednješolske izkušnje vplivajo na oblikovanje zanimanja za določeno vrsto študija ter kako študenti ocenjujejo svoje zadovoljstvo z izbiro študija. V projektu, ki se je zaključil leta 2012, se je izkazalo, da so ključne osebe, ki vplivajo na izbiro študija pri mladih, matere in kakovostni učitelji, oboji pa bolj vplivajo na dekleta kot na fante. Pokazalo se je še, da poljudnoznanstveni mediji pri izbiri študija bolj vplivajo na fante kot na dekleta. Presenetljivo je bilo, da imajo skoraj vsi študenti dobre izkušnje s študijem. Najbolj so študenti zadovoljni z odnosom do kolegov študentov (dekleta bolj kot fantje), celo bolj, kot so to pričakovali. Vsi študentje si najbolj želijo početi to, kar jih zanima, uporabljati svoje talente in znanja in se osebnostno razvijati, ne glede na spol. Vsi si tudi želijo dobiti varno službo, tako spol kot tudi študijsko področje pa ima statistično značilen vpliv na to, ali želijo študenti v prihodnosti pomagati drugim ljudem.
