11.05.2020
Kako varno uporabljati stavbe v času epidemije?
V teh spremenjenih časih bomo zaradi aktualne epidemije morali spremeniti tudi nekatere vsakodnevne navade, med drugim tudi takšne, ki so povezane z uporabo stavb. Kljub vsem težavam, s katerimi se soočamo pri nekdaj samoumevnih opravilih, je lahko to tudi priložnost za sočasno zmanjšanje pritiska na rabo virov in vpliva človeških dejavnosti na podnebne spremembe, ki so bistveno večja grožnja kot aktualna epidemija.
Za lažje razumevanje ukrepov je potrebno najprej poznati okoliščine. Virus SARS-CoV-2 je zelo majhen, meri od 80 do 140 nanometrov, oziroma je približno tristokrat večji od molekule dušika. Tveganja ocenjujemo glede na koncentracije virusov in verjetnosti prenosa ali okužbe, od našega ravnanja pa je odvisno, koliko sebe in druge okoli nas takšnim tveganjem izpostavljamo. V kontekstu pandemije ali epidemije je ključnega pomena torej tudi sprememba v družbeni dinamiki, kjer posameznik svoje navade spreminja z zavestjo o zaščiti skupnosti, in ne le zavoljo lastne dobrobiti.
Slika 1: WHO je poročal o mehanizmih izpostavljenosti kapljic SARS-CoV-2 (temno modra barva). Svetlo modra barva: mehanizem prenosa po zraku, znan pri SARS-CoV-1 in sezonski gripi, trenutno specifični dokazi SARS-CoV-2 še niso na voljo (slika: Francesco Franchimon; VIR: REHVA).
Na področju kontaktnega prenosa virusov in mikroorganizmov smo pisali, na kakšen način lahko zmanjšamo tveganje za prenos s kljuk (www.odpriznogo.si), ene izmed »vročih točk«. V raziskavi, ki je bila opravljena na primeru pisarn, hotelov in zdravstvenih ustanov, so na primer ugotovili, da se je virus v dveh do štirih urah z ene kljuke prenesel na roke 40-60 odstotkov uporabnikov stavb.
Slika: Prenosne poti (Vir: Leslie Dietz et al., 2020. Novel Coronavirus (COVID-19) Outbreak: A Review of the Current Literature and Built Environment (BE) Considerations to Reduce Transmission).
- virusni delci se kopičijo v pljučih in zgornjih dihalih;
- kapljice in aerosolni virusni delci se izločijo iz telesa z vsakodnevnimi dejavnostmi, kot so kašljanje, kihanje, govorjenje, in se lahko širijo v bližnjo okolico in posameznike;
- virusni delci, ki se izločajo iz ust in nosu, se pogosto nahajajo na rokah in se lahko razširijo na predmete, ki se jih pogosto dotikamo.
Sprašujemo se, kako v času karantene in spremljajočih ukrepov ostati energijsko učinkoviti, zdravi in produktivni. Štirje mednarodni projekti, ki potekajo pod okriljem evropskega programa Obzorje 2020, so pripravili kampanjo #HeroAtHome, s katero želijo pokazati, kako smo v kontekstu svojih domovanj vsi lahko junaki. Poleg projektov UtilitEE, TripleA in eTEACHER v kampanji sodelujemo tudi s partnerji v projektu MOBISTYLE, na projektni spletni strani pa povzemamo smoter skupinske akcije. Trenutno stanje je izziv za naše duševno in fizično zdravje, produktivnost in nenazadnje vpliva tudi na račun za energijo, saj daljša prisotnost v bivalnih prostorih pomeni tudi višjo rabo energije. Pod ključnikom #HeroAtHome, ki mu lahko sledite na omrežjih Twitter in Instagram, evropski strokovnjaki pripravljajo praktične nasvete, s katerimi se lahko z novo situacijo v svojih bivališčih bolje soočimo. Koristni namigi in preprosti nasveti, s katerimi boste prihranili energijo, obenem pa poskrbeli za bolj zdravo notranje okolje, boljše počutje in produktivnost, segajo od najboljših načinov prezračevanja do izklapljanja elektronskih naprav, od ergonomije do temperaturnega treninga.
Trenutna kriza kaže jasno potrebo po interdisciplinarnem pristopu k reševanju problemov. Stavbni sistemi s svojo funkcijo zagotavljanja udobja v stavbah tako niso več zgolj obrobnega pomena, pač pa so postali ključni elementi, ki pomembno vplivajo na tveganja za prenos okužb. Mag. Jure Vetršek, projektni vodja na IRI UL, je nedavno sodeloval na dobro obiskanem spletnem seminarju v organizaciji Evropske federacije nacionalnih združenj za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje REHVA. Dogodek je prenašal tudi evropski portal za energetsko učinkovitost stavb BUILD UP. Skupaj s predstavniki Laboratorija za ogrevalno, sanitarno in solarno tehniko ter klimatizacijo (UL FS LOSK) smo prevedli tudi REHVA smernice »Kako upravljati in uporabljati stavbne prezračevalne in klimatske sisteme, da bi preprečili širjenje virusa (SARS-CoV-2), ki povzroča bolezen COVID-19, na delovnih mestih«. Dokument je v slovenskem jeziku dostopen na spletni strani REHVA, ključne smernice pa so povzeli tudi na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Za predstavnike članic UL smo skupaj z univerzitetno Službo za investicije organizirali tudi izobraževanje o ključnih ukrepih in smernicah, posnetek pa si lahko ogledate tukaj.
Med pomembnejšimi ukrepi, povezanimi z obratovanjem stavbnih sistemov in pripravljenimi na podlagi znanstvenih dognanj, so naslednji:
- Zagotovite prezračevanje prostorov z zunanjim zrakom.
- Ponoči in ob koncih tedna ne izključite prezračevanja, ampak naj sistemi delujejo z manjšo hitrostjo.
- Zagotovite redno prezračevanje z odpiranjem oken (tudi v mehansko prezračevanih stavbah).
- Prezračevanje stranišč naj bo zagotovljeno 24 ur dnevno, vse dni v tednu.
- Izogibajte se odprtim oknom v straniščih, da zagotovite pravo smer prezračevanja.
- Naročite uporabnikom stavbe, da stranišča splakujejo z zaprtim pokrovom.
- Preklopite klimatske naprave z recirkulacijo na 100% zunanji zrak.
- Preglejte opremo za rekuperacijo toplote in se prepričajte, da tesni.
- Izključite ventilatorske konvektorje, ali jih nastavite tako, da so ventilatorji stalno vklopljeni.
- Ne spreminjajte nastavitev ogrevanja, hlajenja in morebitnih nastavitev ovlaževanja.
- Za to obdobje ne načrtujte čiščenja kanalov.
- Menjajte zračne filtre kot običajno v skladu z načrtom vzdrževanja.
- Redna menjava in vzdrževanje filtrov se izvajata z zaščitnimi ukrepi, vključno z zaščito dihal.
Spremembe vsakdanjika so lahko tudi spodbuda, da predrugačimo tiste navade in prakse, s katerimi vplivamo na izgubo biotske raznovrstnosti in na podnebne spremembe. Začnemo lahko pri sebi, obenem pa je nujno, da se zavzemamo tudi za sistemske spremembe – le na tak način se bomo morda lahko izognili bistveno hujši krizi v prihodnosti.