24.06.2019
Kako zasnovati akcije za boljše počutje in manjšo porabo energije v stavbah
Osnovni namen stavb je zaščita ljudi pred vplivi iz okolja. V stavbah ljudje v povprečju preživijo ogromno časa – povprečen Američan, denimo, v stavbah preživi 86,9 odstotkov časa, še dodatnih 6 odstotkov pa v vozilu (raziskava). Bivalno okolje in kakovost gradnje zato bistveno vplivata tako na naše počutje in zdravje kot tudi na produktivnost na delovnem mestu. V projektu MOBISTYLE, v katerega je vključen IRI UL, raziskujejo in razvijajo tehnološke in netehnološke pristope za spreminjanje uporabe stavb in vplivanje na porabo energije ter izboljšanje kakovosti notranjega okolja. Akcije za izboljšanje uporabe stavb potekajo v šestih demonstracijskih primerih v različnih evropskih državah, v projekt pa so vključene tudi nekatere stavbe Univerze v Ljubljani (UL).
V razvojno-raziskovalnih projektih, kot so MOBISTYLE in TripleA-Reno (Obzorje 2020) ter PEOPLE (Erasmus+), ki jih soizvaja IRI UL, skušajo spremeniti paradigmo uporabe stavb in porabe energije v njih. Transdisciplinarni raziskovalno-razvojni pristop, usmerjen k ljudem, temelji na kvalitativnih in kvantitativnih raziskavah potreb, navad in pričakovanj ljudi, ki stavbe uporabljajo, in njihovem aktivnem udejstvovanju v razvojnem procesu. Po izkušnjah z energetskimi obnovami stavb UL (primer Ekonomske fakultete UL) in novogradenj (primer Fakultete za računalništvo in informatiko in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL) tudi na IRI UL ugotavljajo, da lahko s tehničnimi rešitvami rešijo le del problema energetske učinkovitosti stavb. Za doseganje končnega cilja, torej zdravega in produktivnega bivalnega okolja, pa je treba v proces vključiti tudi uporabnike stavb; v primeru univerzitetnih stavb so to izobraževalno, raziskovalno in vodstveno osebje, študentke in študentje ter tehnično osebje.
Za energetsko učinkovite stavbe in zdravo bivalno okolje je torej poleg tehničnih ukrepov treba spremeniti tudi navade in vedenje ljudi, ki stavbo uporabljajo. Uspešno spodbujanje energetsko varčnega in zdravju koristnega vedenja temelji na transdisciplinarnih raziskavah obstoječih praks in navad, za vplivanje na ljudi pa lahko v projektih uporabijo različne pristope.
Primer pristopa za racionalizacijo prilagajanja vedenja v stavbah, povezanega z ugodjem (vir: D’Oca et al. 2017)
Čeprav je marketing v potrošniško naravnanem svetu verjetno najbolj poznana in razširjena metoda za vplivanje na navade ljudi, ima ključno pomanjkljivost: osredotoča se predvsem na ustvarjanje želja in potreb. Za pozitivno vplivanje na ljudi in celovito razumevanja praks, navad, potreb in želja ljudi na IRI UL uspešno uporabljamo k ljudem usmerjene pristope, ki temeljijo na antropologiji in drugih družboslovnih in humanističnih področjih. Pri teh poudarjamo etnografsko terensko delo, s katerim lahko natančno in pobliže spoznamo, kako ljudje uporabljajo stavbe, ter skupaj z njimi razvijamo nove rešitve in akcije za preoblikovanje navad.
Za spreminjanje navad z različnimi akcijami je treba torej po eni strani dobro poznati stavbne sisteme in tehnologije: razumeti moramo možnosti in načine delovanja posamezne stavbe, saj univerzalno veljavnih nasvetov ni (npr. odpiranje oken skozi vse leto lahko spodbujamo le v stavbah, kjer se hlajenje in ogrevanje ob odprtem oknu avtomatično izklopita). Hkrati pa je nujno razumeti še navade in potrebe ljudi, ki v stavbi bivajo in delajo. Različne načine uporabe stavbnih sistemov smo v okviru mednarodnega projekta MOBISTYLE najprej analizirali z vprašalniki za zaposlene, ki so jih izpolnili na izbranih članicah UL, odzive pa smo nato primerjali z univerzitetnimi stavbami v Italiji, kjer so raziskovalci že implementirali enak vprašalnik.
Uporabniki slovenskih izobraževalnih stavb v primerjavi z italijanskimi kolegi svoje mnenje o toplotnem (ne)ugodju vrednotijo izraziteje, nevtralnih mnenj je manj (zgornji graf). Ljudje v tehnološko bolje opremljenih stavbah ocenjujejo, da jih znajo tudi bolje uporabljati (spodnji graf). (vir: S. d’Oca,, D. Podjed, J. Vetršek, S. Dolinšek, P. op’t Veld 2019: Contextual and behavioural factors influencing human-building interaction in university offices: a cross-cultural comparison; Clima 2019 – prispevek na konferenci)
Informacije smo nadgradili z etnografskimi raziskavami in analizo podatkov iz stavbnih sistemov, ki s senzorji spremljajo dogajanje v stavbi – med drugim o pogostosti in časovnih intervalih odpiranja oken, temperaturnih nihanjih v posameznem prostoru, spreminjanju nastavitev na termostatih ali porabi energije.
Na podlagi raznovrstnih podatkov smo v projektu za vsako stavbo pripravili nabor možnih akcij za spreminjanje uporabe stavb glede na različne skupine uporabnikov. Akcije se razlikujejo že zato, ker obstajajo razlike v interakciji s stavbo: študentka v predavalnici, denimo, lahko regulira zgolj luči, profesorica v kabinetu pa tudi okna in temperaturo v prostoru.
Ko raziskovalci ugotovijo, kakšne so možne akcije, je potrebna analiza dejanj skozi prizmo zdravja, kakovostnega notranjega okolja (toplota, svetloba, kakovost zraka) ter seveda zadovoljstva in produktivnosti. Med različnimi optimizacijskimi cilji lahko nastanejo tudi konflikti: želja po nižanju koncentracije CO2 in posledičnem povečanju kognitivnih zmožnosti z zračenjem lahko poleti pomeni povišanje temperature in neugodje zaradi pregrevanja. Pravila in povratne zanke morajo zato biti dinamične, tako kot je dinamična tudi okolica stavbe in njeni uporabniki.
Za demonstracijske stavbe UL smo v projektu MOBISTYLE pripravili 11 ciljev, ki poudarjajo raznolike in hkrati povezane vidike varčevanja z energijo in skrbi za zdravje. Najbolj enostaven je npr. cilj 1: varčevanje z energije – ogrevanje in hlajenje. Želena akcija je merljiva sprememba nastavitve temperature na termostatu. Merljiva je zato, ker je možno vedenjske spremembe ovrednotiti s pomočjo stavbnih sistemov, ki ves čas beležijo temperaturo v prostoru in interakcije s termostatom. Cilj vključevanja uporabnika stavbe je njegova oz. njena pripravljenost na spreminjanje temperature na termostatu, torej znižanje temperature pozimi in povišanje poleti, s čimer se prihrani energija. Ista dejavnost (npr. znižanje temperature pozimi) lahko pozitivno vpliva tudi na zdravje v obliki temperaturnega treninga, kar obenem pomeni spodbudo za spremembo vedenja.
Pri snovanju akcij je torej nujno treba upoštevati specifike stavbe in ljudi, ki v njej živijo in delajo. Že na primeru fakultet UL so precejšnje razlike v namembnosti stavb, obstoječih stavbnih sistemih in tudi v načinih uporabe stavbe; v mednarodnem kontekstu projekta MOBISTYLE pa so razlike med navadami in praksami ljudi v demonstracijskih stavbah v različnih državah lahko še večje. Za dejanski vpliv na vedenje v stavbah je zato treba opredeliti tudi najprimernejše komunikacijske poti in načine, s katerimi raziskovalno-razvojne skupine podajajo informacije o optimalni rabi stavbe in vplivu navad in praks na kakovost notranjega okolja.
V videu si oglejte, kako v projektu MOBISTYLE združujemo skrb za zdravje in zniževanje rabe energije.