10.01.2022
Na kakšen način zmanjšati uporabo osebnih avtomobilov?
IRI UL je koordinator projekta Active8-Planet (Koalicije znanja 2020), ki s svojimi aktivnostmi spodbuja sodelovanje med visokošolskimi institucijami in gospodarstvom. Bistveni namen projekta je, da mlade, predvsem študentke in študente spodbudi, da se aktivno vključijo v reševanje vse bolj perečih trajnostnih problematik. Z uporabo nekonvencionalnih učnih pristopov, ki spodbujajo sodelovanje med posameznicami in posamezniki različnih strok in starosti ter uporabniki izbranih storitev, razvijamo trajnostne rešitve, ki so oblikovane po meri ljudi in okolja. Več o našem načinu dela lahko izveste tudi v predstavitveni animaciji projekta na tej povezavi.
V štirih evropskih državah so se v sklopu projekta tako oblikovale osemčlanske interdisciplinarne ekipe, ki so gonilna sila raziskovalnih dejavnosti. Ekipe sestavljamo študentke in študenti, učiteljice in učitelji, predstavniki in predstavnice podjetij ter nekateri ostali deležniki, naš cilj pa je nasloviti konkretne (lokalne) izzive ter sodelovati pri oblikovanju rešitev zanje.
Slovensko ekipo sestavljamo štiri študentke etnologije in kulturne antropologije, Polona, Anuša, Tina in Manca; Matej, Robert, Benjamin kot predstavniki podjetja Endava; in Veronika kot predstavnica IRI UL in oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete UL. Naša širša projektna tema je mobilnost kot storitev, v okviru tega pa nas trenutno zanimajo predvsem obstoječe mobilnostne prakse in navade ljudi v Ljubljani.
Fotografija 1: Active8 Planet heckaton team. Tilen Šoštarič, Ljubljana, december 2021.
V sklopu projektnih aktivnosti se je ožji del naše projektne ekipe udeležil tudi nedavnega spletnega hekatona, ki ga je pod okriljem Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo organiziralo slovensko vozlišče urbane mobilnosti. Za izhodišče smo si zadali vprašanje: Na kakšen način zmanjšati uporabo osebnih avtomobilov? ter iskali idejo, ki bi kar najbolj (učinkovito) spodbudila uporabo alternativnih trajnostnih oblik mobilnosti (npr. javnega prevoza, souporabe vozil, druge oblike mobilnosti). S pomočjo mentoric in mentorjev smo tekom celodnevne delavnice oblikovali in predstavili našo rešitev. Predlagali smo implementacijo denarnih spodbud, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za vse oblike mobilnosti z izjemo osebnih avtomobilov: mestni potniški promet, vlak, taksi, souporabo vozil, najem (e)kolesa, izposojo avtomobila ipd. Namenska spodbuda bi pripadala vsakemu državljanu in državljanki RS, tudi otrokom. Sredstva, ki bi ob koncu leta ostala neizrabljena, bi pripadla občinskim proračunom in sicer glede na stalno bivališče državljanov. Neizrabljena sredstva bi posamezniki sami razporedili tistim občinskim projektom, ki jih najbolj podpirajo in ki prispevajo k pospeševanju trajnostno-mobilnih praks. Na tak način bi pravzaprav dosegli dvoje: spodbujanje posameznikov k spremembi mobilnostnih praks ter (s spremljanjem porabe spodbud) zbrali podatke o tem, katere oblike trajnostne mobilnosti so med državljani najbolj priljubljene in zaželene in lahko torej odigrajo pomembno vlogo pri prehodu v bolj trajnostne oblike (urbane) mobilnosti. Z možnostjo soodločanja o tem, kam naj se steka denar v vrednosti spodbude, ki ga občani niso izkoristili, pa bi občinsko odločanje vsaj do neke mere postalo tudi bolj participativno.
Naša ideja na koncu ni bila izbrana kot zmagovalna, smo pa s skupinskim in mentoriranim intenzivnim delom veliko pridobili in še nekoliko poglobili svoje razmisleke o prihodnosti (urbane) mobilnosti.
Fotografija 2: Ali je na naših ulicah preveč prometa? Ian Lockwood PE, Twitter, marec 2014.