31.03.2019
Najboljša evropska praksa energetske obnove javnih stavb po principu javno-zasebnega partnerstva poteka v Ljubljani
Stavbe v EU je potrebno obnoviti tako, da bodo porabile manj energije; temu sledi tudi direktiva o energetski učinkovitosti stavb. V Sloveniji je bilo kar 70 odstotkov skupnih površin stanovanjskih stavb in 60 odstotkov nestanovanjskih stavb zgrajenih pred letom 1985, poleg tega se nahajajo na potresno ogroženem območju. Prenova je zato še toliko pomembnejša: zaradi precejšnjega investicijskega stroška celostne obnove preko različnih mehanizmov spodbuja tudi država. Zgled za stavbni fond in energetsko učinkovitost mora biti predvsem javni sektor, z letošnjim letom bodo tudi zato morale biti vse nove javne stavbe skoraj nič energijske, z letom 2021 pa bo enako veljalo tudi za vso ostalo novogradnjo.
Zaradi »bogatenja« javnih sredstev za obnovo z zasebnimi investicijami se v zadnjem času vse pogosteje poslužujemo t.i. energetskega pogodbeništva. Po takšnem principu se mobilizira zasebni kapital za doseganje prihrankov v javnih stavbah, s katerimi zasebnik poplača investicijo, obenem pa prevzame tudi nekatera obratovalna tveganja. V Sloveniji je trenutno le peščica podjetij, ki že izvajajo energetske storitve po modelu pogodbenega zagotavljanja energije, pri čemer gre glavnina trga enemu ponudniku. Donosnost projektov je nizka, tudi zaradi nizkih cen energentov, tujih ponudnikov pa zaenkrat zaradi visokih vstopnih stroškov na slovenskem trgu še ni.
Univerza v Ljubljani (UL) je že v letu 2012 pričela z aktivnostmi za pridobitev tehnične pomoči s strani Evropske investicijske banke (EIB), in pripravila vlogo, ki je bila začetek sistematičnih aktivnosti UL na področju trajnostne energije v lastnih stavbah. Pripravljen je bil pregled stavb z investicijskimi potenciali, učinki in načinom izvajanja. To je bila osnova za nadaljnje aktivnosti UL na področju rabe energije v stavbah (energetska prenova UL). UL ima tako že oblikovano energetsko strategijo, koncept, informacijski sistem ter energetsko upravljanje.
Tehnično pomoč ELENA, ki je skupna iniciativa EIB in Evropske komisije, pa je uspešno pridobila Mestna občina Ljubljana (MOL): energetska obnova javnih stavb v lasti MOL intenzivno poteka že od leta 2013. Javne objekte obnavljajo z namenom čim učinkovitejše rabe energije in znižanja emisij toplogrednih plinov. Obnovljenih je že 48 objektov, med njimi 25 celovito ter v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) in zahtevami, ki jih predpisuje evropska direktiva o energetski učinkovitosti objektov. Projekt MOL kot primer dobre prakse promovira tudi EIB na svoji spletni strani in ga izpostavlja kot dober primer uporabe tehnične pomoči ELENA.
Projekt Energetsko napredni, v okviru katerega je MOL v javno-zasebnem partnerstvu s konzorcijem družb Petrol in Resalta energetsko obnovila stavbe v Ljubljani, je nedavno prejel tudi priznanje Evropske Unije. V okviru Investicijskega foruma županov so MOL podelili Evropsko nagrado za energetske storitve (European Energy Service Award 2019). Za uspešno delo in prejeto nagrado pa čestitamo Energetski upravljavki MOL, ge. Alenki Loose.
Več informacij o projektu in prejeti nagradi najdete na spletni strani MOL. IRI UL z MOL uspešno sodeluje na različnih področjih, od Razširjenih energetskih pregledov dela objektov, ki so bili obnovljeni, do sodelovanja pri prijavi na razpise programa Obzorje 2020 s področja energije in pametnih mest.
Fotografija na naslovnici: Prevzem Evropske nagrade za energetske storitve 2019, Alenka Loose (MOL), Blaženka Pospiš Perpar (Petrol) in Matic Baškovč (Resalta). (©Berliner Energieagentur)