13.05.2021
O veščinah v gradbeništvu z Druge strani
BUSLeague izziv
IRI UL od septembra 2020 sodeluje v projektu BUSLeague, ki je namenjen spodbujanju povpraševanja po visoko kakovostnih veščinah v gradbeništvu, zlasti na področju trajnostnih energetskih rešitev pri prenovah stavb. Posvečen je predvsem delavcem in strokovnjakom – ključnim členom verige vrednosti dotičnega sektorja. S pomočjo digitalnih orodij jim želimo omogočiti dostop do kvalitetnih izobraževalnih vsebin in zanesljivih ponudnikov usposabljanj, ki ponujajo najnaprednejša znanja v sektorju. Poleg tega želimo, da osvojene veščine in kompetence na preprost, a hkrati zanesljiv način certificirajo, ter tako uspešno so-ustvarjajo hitro razvijajoči se gradbeni trg z visoko dodano vrednostjo in poudarkom na nizki rabi energije.
Vsebina BUSLeague je komplementarna temam, s katerimi se spopadamo na drugih projektih, kot na primer industrializacija obnov stavb (INFINITE) in pa spodbujanje trga za energetsko učinkovite obnove (re-MODULEES). Poti do zastavljenih ciljev so na vseh teh projektih seveda polne tehničnih, metodoloških, organizacijskih, političnih in drugih vsebinskih izzivov. Raziskovalci se z njimi soočamo na številne načine, npr. z analizo podatkovnih množic, preciznim opredeljevanjem finančnih in upravnih ovir, ali iskanjem specialnih rešitev za tehnične in organizacijske izzive. Za uspeh projekta je vse to nedvomno ključnega pomena, a strogo osredotočanje na individualizirane vidike pogosto zamegli širšo sliko. Dejstvo je namreč, da so številke, ovire, in izzivi, ki si jih želimo nagovoriti, zgolj sestavni del na videz banalnih okoliščin vsakdanjega življenja ljudi in skupnosti, v katerih živimo, delamo in se jih trudimo izboljšati.
Izzivi skozi oči sogovornikov
V IRI UL se te problematike še predobro zavedamo, zato smo se z BUSLeague partnerji že ob prijavi projekta zavezali, da se problemov lotimo širše – s pomočjo etnografskih orodij. Tako smo že na samem začetku v raziskavo vključili več kot 50 strokovnjakov iz Avstrije, Bolgarije, Francije, Irske, Nizozemske in Španije. Poslušali smo njihove zgodbe in zabeležili njihove izkušnje z izobraževanjem na področju trajnostnih energetskih veščin v gradbeništvu.
Joss, upokojeni irski ravnatelj z dolgoletnimi izkušnjami v izobraževanju brezposelnih, ki vstopajo v sektor, nam je razložil svoj pogled na skoraj nič energetske stavbe. Marta, monterka kuhinj za španski Bauhaus, je z nami delila svoj pogled na enakost (spolov) in sprejemanje različnosti v gradbenem sektorju. Rudolf, avstrijski strokovnjak in inštruktor za sisteme ogrevanja, hlajenja, prezračevanja in klimatizacije (HVAC sistemi), nam je razložil svoj pristop k poučevanju. David, direktor manjšega gradbenega podjetja, pa je za nas komentiral svoje izkušnje z obstoječimi pričakovanji francoskih oblasti do delavcev v gradbenem sektorju.
»Pričakovanja postajajo prevelika. Tako je, kot da bi osnovnošolca pozival, naj zagovarja diplomo prve stopnje visokošolskega študija.« (David o naraščajočih pričakovanjih francoskih oblasti do delavcev v gradbenem sektorju)
Spoznanja
Preko pogovorov smo potrdili nekatere predpostavke ter prišli do globljega razumevanja vsakdanjega življenja gradbenih delavcev in strokovnjakov. Na podlagi tega znanja se je že izkristaliziralo nekaj pomembnih spoznanj:
- Motivacija za sodelovanje je različna glede na fizično (geografsko) lokacijo, kjer se izobraževanja in usposabljanja izvajajo. To je potrebno upoštevati pri načrtovanju storitev usposabljanja (npr. bližina dejavnosti usposabljanja, razlike med potrebo in povpraševanjem na podeželju ali v mestih ipd.).
- Strokovnjaki se za dodatno izobraževanje v splošnem zanimajo bolj kot delavci. To velja predvsem, če gre za nove tehnologije, ali če je za opravljanje specifičnega dela potreben veljaven certifikat.
- Izobraževanja, organizirana s strani industrije (proizvajalcev in ponudnikov specifičnih produktov in storitev) so na trgu v splošnem prepoznana kot zanesljiva in kakovostna. Pri tem smo upoštevali mnenje tako strokovnjakov, ki delajo v gradbenem sektorju, kot menja predstavnikov splošne populacije.
- Javnim institucijam se še vedno pripisuje odločilno vlogo pri oblikovanju povpraševanja na trgu visoko kakovostnih gradbenih veščin – bodisi preko vzvodov zakonodaje, podpornih programov, ali v okviru javnih naročil.
- Eno ključnih ovir na obstoječih trgih predstavlja kombinacija naraščanja potreb po znanju preko kvalificiranih izvajalcev usposabljanja in hkratnega splošnega pomanjkanja kakovostnih izvajalcev usposabljanj. Številni strokovnjaki namreč opozarjajo, da trenerji in ponudniki izobraževalnih vsebin pogosto niso dovolj usposobljeni, kar predstavlja velik izziv za razvoj (trga) znanja in sposobnosti v tem sektorju.
- Izobraževanja morajo biti celostna. To pomeni ustvarjanje temeljev za globoko razumevanje (npr. novih predpisov uvedenih na državni ravni) ter spoštljiv in profesionalen odnos do vsakovrstnega dela v gradbeništvu.
- Obnavljanje stavb bi se moralo dojemati kot posebno poklicno pot, ki zahteva specifičen nabor znanj in spretnosti.
- V širšem gradbenem sektorju obstaja potreba po širši razpravi in konkretnih ukrepih na področju raznolikosti in enakopravnega vključevanja žensk, mlajših delavcev, migrantov in drugih družbeno-kulturnih skupin v delovne procese.
- Podjetja in posamezniki, ki delujejo v gradbeništvu, imajo raje usposabljanja, ki dajejo prednost praktičnim veščinam, potrebnim za učinkovito in kvalitetno opravljanje dela, kot bazična usposabljanja, ki več pozornosti posvečajo teoriji.
Poleg naštetega smo okrepili tudi našo zavest o skupnostih v gradbenem sektorju – delavcih migrantih in sezonskih delavcih, ženskih delavkah in strokovnjakinjah, mladih delavcih in strokovnjakih idr. Za nameček pa je raziskava osvetlila tudi številne izzive in oprla vrsto pomembnih novih vprašanj, ki jim pred tem nismo posvečali zadostne pozornosti in s katerimi se bo BUSLeague prej ali slej moral spoprijeti.
Spletni register veščin in kompetenc
Konkreten primer izziva, osvetljenega s pomočjo etnografske raziskave, je razmislek o potrebi po digitalizaciji. Razvoj digitalnih orodij za izobraževanje na področju gradbeništva in prenov stavb je nenazadnje eden bistvenih ciljev projekta. Sogovorniki so tovrstno potrebo potrdili. Zanimiva jim je bila predvsem ideja o aplikaciji oz. storitvi, ki bi uporabnikom omogočala dostop do seznama ponudnikov storitev (ali produktov) s področja energetskih obnov stavb. Po njihovem mnenju bi tovrsten seznam moral biti strokoven, neodvisen od interesov posameznih predstavnikov industrije, stalno posodabljan, in predvsem uporabniku prijazen, torej orodje, s katerim stranke hitro in z minimalnim naporom poiščejo zanesljive usposobljene strokovnjake.
Ideja spletnega registra, ki bi omogočal zanesljivo preverljivost usposobljenosti delavcev in podjetij, ter hkrati ustvarjal potrebo za visoko kvalificirano gradbeno delovno silo, je dejansko eden najbolj perspektivnih orodij, ki jih znotraj projekta želimo razvijati. A kot je izpostavila Milena, predstavnica bolgarskega strokovnega združenja gradbene industrije, ideja ni nova in tudi nismo prvi, ki v zvezi s tem postavljamo vprašanja.
“V preteklih letih se je vprašanje tovrstnega spletnega registra za certificiranje znanja in veščin že večkrat odprlo, /…/ vendar menim /…/, da je sprva potrebno razjasniti koncept, in to predvsem zato, da bi lahko odgovorili na še pomembnejše vprašanje – kaj sploh želimo doseči in kako to sploh lahko dosežemo.” (Milena o ideji spletnega registra za certificirane ponudnike gradbenih storitev.)
Z ozirom na splošni cilj projekta BUSLeague – razvijanje nove generacije orodij za usposabljanje in certificiranje delavcev in strokovnjakov v gradbenem sektorju – bi bistvo izziva težje ubesedili bolje kot Milena – “Načeloma se v panogi strinjamo, da je kaj takega potrebno. Vprašanje je le, kako je to mogoče izvesti v praksi.” Zgoraj našteti zaključki, pridobljena skozi etnografsko raziskavo, so resda zanimivi in uporabni. A v luči Milenine trditve je neizogibno spoznanje, da se tu izzivi spodbujanja povpraševanja po certificiranih trajnostnih energetskih veščinah na gradbenem trgu seveda ne končajo. Pravi izzivi se tu pravzaprav šele začnejo.
Nadaljnji koraki
V BUSLeague nadaljujemo z iskanjem odgovora na vprašanje kako in kaj je mogoče v praksi. Na teren se bomo vračali do izteka projekta, nadgrajevali odnose z našimi sogovorniki in poglabljali obstoječe znanje. Pri tem pa je pomembno ohranjati zavest, da je naše delo odgovorno. Nenazadnje so stvari, ki jih poskušamo spreminjati v resnici pomemben del življenja ljudi, za katere delamo, ali točneje, s katerimi sodelujemo.
Prav ta zavest pa je poseben dar etnografije – plod radovednosti, prizadevanja za empatično razumevanje sveta z vidika Drugih, in zavestne odločitve, da bodo ljudje vedno na prvem mestu. In projekti kot je BUSLeague vse to potrebujejo. Navsezadnje so prav ljudje in njihovo vsakdanje življenje ozadje naših prizadevanj, in kot taki tudi kontekst, v katerem bodo rezultati projekta po njegove izteku bodisi obsta(ja)li ali utonili v pozabo.
Spremljajte BUSLeague: