19.11.2020
Pametna energetska omrežja po meri kovidskega človeka
Sredi novembra je potekala spletna konferenca projekta SMAGRINET, na kateri so se prireditelji in udeleženci posvetili ozaveščanju javnosti o pametnih omrežjih (angl. smart grids) v Evropi.
Razvoju pametnih omrežij so se z različnih zornih kotov – industrijskega, družbenega in trajnostnega – posvetili štirje osrednji govorci. Hando Sutter, direktor estonskega podjetja Eesti Energia/Enefit in član uprave Eurelectric, je spregovoril o dekarbonizaciji in digitalizaciji gospodarstva; Antonella Battaglini, direktorica Renewables Grid Initiative in članica ekspertne skupine za povezovanje električnih omrežij pri Evropski komisiji, je predstavila, kako bodo pametna omrežja prispevala k bolj trajnostni prihodnosti; prof. dr. Seddik Bacha, programski direktor inštituta SuperGrid, je govoril o novih rešitvah za obsežnejšo integracijo obnovljivih virov energije v visokonapetostna omrežja; izr. prof. dr. Dan Podjed, IRI UL in ZRC SAZU, pa je postavil v središče navade »kovidskega človeka« in energetske potrebe nove družbe, ki nastaja med pandemijo covid-19, ter navedel priporočila za razvoj tehnologij po meri ljudi.
In katera so ključna priporočila dr. Podjeda za razvoj pametnih omrežij po meri ljudi? Prvič, ljudi, ki bodo tehnološke rešitve uporabljali, je treba vključiti v vse razvojne faze, saj jih bodo tako bolje spoznali in ponotranjili, poleg tega pa se bodo počutili kot sodelavci pri snovanju energetskih omrežij prihodnosti. Drugič, pri raziskovanju navad, ozaveščanju ljudi in implementaciji rešitev je pomembno povezovanje kvantitativnih in kvalitativnih pristopov ter hkratno upoštevanje velikih podatkov (angl. big data) in bogatih podatkov (angl. thick data). S kombiniranjem pristopov in podatkov namreč dobimo bolj celovito podobo družbenega sveta in bolje spoznamo potrebe ljudi, ki dostopajo do energetskih omrežij. Tretjič, rešitve, ki so bile uspešne še lani, ne bodo nujno dobro sprejete tudi letos. Upoštevati namreč moramo, da se med pandemijo družba spreminja, hkrati pa se transformirajo potrebe in pričakovanja posameznikov, družin in skupnosti. Četrtič, spodbujati se splača razvoj umirjenih rešitev. Ljudje so zaradi najrazličnejših pametnih naprav in stvari, ki jih obkrožajo, kognitivno preobremenjeni; naveličani so potisnih sporočil in drugih opozoril – od brenčanja in bliskanja do piskanja in tresenja ter drugih načinov, s katerimi naprave, povezane z energetskimi omrežji, opozarjajo nase. In petič, tudi pri razvoju pametnih omrežij je pomembno imeti v glavi ljudi, ki jim bodo ta omrežja služila, in pozabiti na izraze, kot so »uporabnik«, »kupec«, »odjemalec« in »stranka«. S takšnimi izrazi ljudi namreč pasiviziramo, namesto da bi jih dejavno vključili v razvoj energetskih rešitev za prihodnost.
In kaj pravzaprav je pametno energetsko omrežje? Kot pojasnjujejo na Agenciji za energijo, pametno omrežje stroškovno učinkovito vključuje značilnosti in dejavnosti vseh uporabnikov, ki so nanj priključeni – proizvajalci, odjemalci in tisti, ki so hkrati oboje, in sicer zato, da se zagotovi ekonomsko učinkovit in trajnosten sistem energetskega omrežja z nizkimi izgubami, visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe. K tej razlagi lahko dodamo še to, da so sestavni del teh omrežij na vseh ravneh tudi ljudje, zato moramo spoznavati njihove navade in potrebe, če želimo razvijati pametna omrežja po meri ljudi.