22.10.2018
Pametna stavba Univerze v Ljubljani kot del mesta prihodnosti
»Mesta prihodnosti« je naslov novega cikla radijske oddaje Frekvenca X, ki je oktobra in novembra na sporedu na Valu 202. V oddajo so kot strokovnega sodelavca povabili antropologa dr. Dana Podjeda, ki komentira različne teme – od demografije do infrastrukture. V drugem delu te oddaje, ki se je posvečala pametnim stavbam in soseskam, sta se novinarja Jan Grilc in Luka Hvalc pogovarjala tudi s sodelavcem IRI UL, mag. Juretom Vetrškom.
Vetršek je novinarjema med drugim razložil, kako deluje pametna stavba, v kateri se že štiri leta nahajata Fakulteta za računalništvo in informatiko in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. »Na nadzornem sistemu je več kot 20 tisoč signalov.« je pojasnil Vetršek in dodal, da to ni klasičen nadzorni sistem, kot ga poznamo v stanovanjskih hišah, saj stavbo nadzorujejo z veliko in kompleksno nadzorno ploščo. »V stavbi je približno petsto prostorov, v katerih se meri temperatura, s pomočjo elektronskih ključavnic posredno tudi prisotnost, odpiranje oken. V stavbi je pametna razsvetljava, prezračevanje … Vse je usklajeno z urniki pedagoških dejavnosti,” je izpostavil ključne prednosti stavbe, ki jo na IRI UL obravnavamo v dveh mednarodnih projektih, PEOPLE in MOBISTYLE, ter skušamo ugotoviti, kako se v njej počutijo ljudje in kako lahko s tehnološkimi in netehnološkimi ukrepi vplivamo na njihovo zdravje in dobro počutje.
Dr. Podjed je v oddaji opozoril na nekatere pomanjkljivosti takšne pametne stavbe, ki ima po njegovem mnenju izjemen potencial, a ta ni do konca izkoriščen. »Glavni problem je, da se ljudje včasih počutijo izločeni iz upravljanja.« je povedal Podjed in pripomnil, da so ljudje bistven sestavni del enačbe pri snovanju takšnih objektov. »Idealna pametna stavba bi bila tako pametna, da sploh ne bi več potrebovala človeka. Ampak stavbe so narejene za ljudi, na to ne smemo pozabiti,« je poudaril. Podobno so potrdili tudi sogovorniki, ki so jih v radijski anketi spraševali o tem, kako se počutijo v novi univerzitetni stavbi. »Več možnosti upravljanja,« je bil najbolj pogost odgovor, ki so ga podali.
V tej epizodi oddaje Frekvenca X so sicer predstavili še druge zanimive urbanistične rešitve, kot so, denimo, »navpični gozd« na milanskih stolpnicah in superotoki za zmanjševanje prometa v Barceloni. Spregovorili so tudi o težavah, ki se v urbanih središčih pojavijo zaradi turizma. Drastičen primer takšne »turistifikacije«, ki je povsem uničila avtohton način življenja, so Benetke; s težavami, ki se kažejo v višjih cenah nepremičnin in težavah s prometom, pa se srečujejo tudi slovenska turistična središča, kot so Bled, Ljubljana in Piran.
Ob koncu oddaje je dr. Podjed izpostavil, da morajo biti ljudje v središču pozitivnih sprememb v mestih. »Če dosežemo spremembe v glavah, jih bomo tudi na mestnih cestah, v stavbah, soseskah. Ljudje morajo razmišljati bolj zeleno, bolj trajnostno, razmišljati morajo o svoji prihodnosti in imeti občutek, da lahko tudi sami sooblikujejo svoje mesto,« je povedal v oddaji Frekvenca X. Takšni premiki v glavi so ključni tudi za projekte IRI UL, ki se posvečajo snovanju tehnologij, s katerimi lahko spreminjamo načine življenja.