20.05.2025
Poletna šola SynGRID 2025: Usposabljanje bodočih voditeljev na področju prilagodljive, trajnostne energije
Od 12. do 16. maja 2025 je Univerza v Ljubljani gostila prvo poletno šolo SynGRID, intenziven mednarodni program, osredotočen na vlogo fleksibilnosti pri spodbujanju energetskega prehoda Evrope. Dogodek, ki je trajal en teden, je združil več kot 20 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Kosova, Grčije, Portugalske in Norveške ter ponudil dinamično kombinacijo akademskega znanja, vpogleda iz industrije in praktičnih primerov.
Poletno šolo sta organizirala Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani ter Laboratorij za energetske strategije. Program je predstavljal edinstveno platformo za mlade raziskovalce in strokovnjake, ki so raziskovali ključne teme na področju elektroenergetskih sistemov, kot so hranilniki električne energije, fleksibilnost na strani odjema, pametna omrežja, energetske skupnosti in regulatorni okviri, ki oblikujejo prihodnost energetike v Evropi.
Program je združeval interaktivna predavanja z obiskom podjetij ELES – slovenskega nacionalnega operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja – ter NGEN, pionirja na področju hranilnikov energije in storitev za omrežje. Ti ogledi so teorijo prenesli v prakso in prikazali, kako se mehanizmi fleksibilnosti izvajajo v praksi za podporo odpornosti omrežja in vključevanju obnovljivih virov.
SynGRID 2025 je gostil tudi več uglednih gostujočih predavateljev, katerih prispevki so program obogatili s praktičnimi uvidi, poglobljenimi političnimi razmisleki ter lokalnimi in mednarodnimi perspektivami.
Gospa Petra Šeme, vodja Urada za upravljanje z energijo na Mestni občini Ljubljana, je predstavila celovito zeleno energetsko strategijo mesta, ki vključuje sončne elektrarne na 51 javnih stavbah, vzpostavitev največje slovenske skupnosti za deljenje energije ter razogljičenje sistemov daljinskega ogrevanja in javnega prometa. Njena predstavitev je poudarila ključno vlogo občin pri uresničevanju nacionalnih podnebnih ciljev preko lokalnih ukrepov.
Dr. Tomislav Tkalec z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je podal poglobljen vpogled v cilje Slovenije na področju obnovljivih virov do leta 2030, vključno s 55-odstotnim ciljem OVE za elektriko in stavbe. Opozoril je na pravne in prostorske izzive v zvezi z direktivo RED III ter udeležencem predstavil slovenski pilotni projekt agrofotovoltaike, ki združuje pridelavo hrane s postavitvijo sončnih elektrarn.
Gospod Leandro Lind iz ACER je ponudil mednarodno perspektivo o trgih fleksibilnosti in sistemih, osredotočenih na potrošnike, ter spodbudil razpravo o sociotehničnih vidikih energetskega prehoda in lekcijah iz drugih regij EU.
Udeleženci so raziskovali tudi prihodnost prometa in fleksibilnosti v okviru predavanja podjetij Avant Car in Kolektor sETup. Avant Car, vodilni ponudnik mobilnosti kot storitve (MaaS) v Srednji in Vzhodni Evropi, je predstavil razvoj digitalne mobilnosti in poudaril, kako deljene električne flote, pametna infrastruktura za polnjenje in storitve čistih vozil spreminjajo tako mestni promet kot trg električne energije. Kolektor sETup je to perspektivo dopolnil s predstavitvijo resničnih primerov zagotavljanja storitev fleksibilnosti svojim strankam. Njihova ekipa je predstavila, kako razvijajo in uvajajo svojo napredno platformo za upravljanje energetskih virov OPTIMA, ki jo podpirajo številni projekti EU.
Poleg gostujočih predavanj so projektni partnerji izvedli poglobljena predavanja o razvijajoči se vlogi operaterjev distribucijskih omrežij, agregaciji razpršenih energetskih virov, tržno osnovani fleksibilnosti ter vključevanju energetskih skupnosti v obstoječe zakonodajne in tehnične okvire. Razprave so podpirali praktični primeri, interaktivno delo v skupinah ter predstavitve udeležencev, ki so izkazale meddisciplinarno sodelovanje.
Udeleženci so se skozi teden vključili ne le v akademsko izobraževanje, temveč tudi v kulturne aktivnosti in mreženje, s čimer so ustvarili trajne povezave med državami, institucijami in energetskimi sektorji.
Projekt SynGRID je sofinanciran s strani raziskovalnega in inovacijskega programa Evropske unije Obzorje Evropa v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101160145. Cilj projekta je izboljšati institucionalne in regionalne inovacijske zmogljivosti v državah z nižjo udeležbo, zlasti na Hrvaškem, v Grčiji in Sloveniji, in sicer z izkoriščanjem rezultatov prejšnjih projektov Obzorje 2020 in tekočih projektov programa Obzorje Evropa. Projekt se osredotoča na izboljšanje upravljanja, opazovanja in nadzora nizkonapetostnih omrežij v kontekstu vse večje integracije obnovljivih virov energije (OVE).
Konzorcij SynGRID sestavljajo naslednji partnerji: Inštitut za inovacije in razvoj Univerze v Ljubljani, Inštitut za komunikacijske in računalniške sisteme v Atenah, Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo v Zagrebu, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informacijsko tehnologijo v Osijeku ter podjetje Petrol.
Po uspehu prve izvedbe se bo poletna šola SynGRID vrnila leta 2026 in nadaljevala svoje poslanstvo opolnomočenja nove generacije energetskih strokovnjakov ter krepitve sodelovanja v jugovzhodni in širši Evropi.
