18.11.2015
Poudarki iz konference o krožnem gospodarstvu
Industrijsko dobo zaznamuje linearni model razvoja gospodarstva, ki je v celoti odvisen od omejenih količin naravnih virov, naraščanje svetovnega prebivalstva pa na rabo ustvarja še dodaten pritisk. Evropsko in slovensko gospodarstvo je tako izpostavljeno tveganjem in delovanju v okolju, kjer cene in dobava surovin postajajo vedno bolj nepredvidljiva, izraba virov pa se bliža kritični meji. Kot odziv na ta tveganja se razvija model krožnega gospodarstva s ciljem ustvariti prožno in odporno globalno gospodarstvo, ki bo prekinilo povezavo med rastjo in omejeno razpoložljivostjo dostopa do naravnih virov.
V Kongresnem centru na Brdu pri Kranju je 3. novembrapotekla Konferenca o krožnem gospodarstvu v organizaciji Ekologov brez meja in v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor. Konference se je udeležil tudi mag. Jure Vetršek, sodelavec na IRI UL.
Namen konference je bil, da se deležnikom iz različnih sfer (javni določevalci, gospodarstvo, nevladniki in akademija), pojasni kaj je krožno gospodarstvo in v praksi predstavi najboljše primere dobre prakse iz Slovenije in Evrope.
Delovanje modela krožnega in zelenega gospodarstva je ključno za doseganje trajnostnega razvoja in predstavlja gospodarstvo prihodnosti. (O trajnostnem razvoju in doseganju njegovih ciljev se veliko govori, le redko pa ga pravilno razumemo).
Tudi sredstva kohezijske politike bodo namenjena tem tematikam. Evropska komisija tematiko intenzivno razvija, začrtana pa je tudi že smer razvoja v dokumentih Na poti h krožnemu gospodarstvu: Program za Evropo brez odpadkov, vključno s prispevkom programa Obzorje 2020 k udejanjanju krožnega gospodarstva.
Za vas smo izbrali zanimive poudarke na konferenci
V uvodu je gospa ministrica Irena Majcen povedala, da je v Sloveniji sprejet program za prehod v zelenogospodarstvo (november 2015).
Med zanimivejšimi informacijami lahko povzamemo naslednje:
1) Evropa ima seznam dvajsetih kritičnih surovin, od njihovega uvoza pa je odvisna gospodarska dejavnost. Z idejo krožnega gospodarstva bi poskusili zmanjševati ranljivost in odvisnost od dostopa do surovin, da pa bi ideja zaživela v praksi, so potrebne številna inovacije.
2) Stephanie Hubolg, ena izmed govornic iz fundacije Ellen Macarthur, ki deluje na področju pospeševanja prehoda v krožno gospodarstvo, je predstavila pristop, ki deluje na omenjenem področju – Distruptive innovation festival. To je tridenski dogodek, ki poteka prek spleta in povezuje podjetnike, oblikovalce ter gospodarstveni in storitveni sektor, skratka vse, ki se učijo in delujejo v smeri raziskovanja, ter iskanja pravih odgovorov na spremembe v gospodarstvu.
3) Predstavnik švicarskega podjetja EPEA je pokazal kako podjetja v praksi uresničujejo idejo krožnega gospodarstva z analizami življenjskega cikla pri recikliranju odpadkov s pragmatično metodo »od zibelke do zibelke«, ki pa ne omogoča »političnih« razprav. Vzpostavili so na primer zelo jasne kriterije katerih snovi podjetje ne sme uporabljati in šele ko ustreza vsem kriterijem, ga certificirajo.
4) Zanimiv je tudi tudi Flamski primer t.i. urbanega rudarjenja. V flamski regiji so se pred več kot 30 leti odločili za metodo krožnega gospodarstva in na ta način ustvarili številne poslovne priložnosti.
5) Predstavnik podjetja Philips, Markus Laubscher, je predstavil njihovo videnje krožnega gospodarstva s stališča podjetja, ki ima več kot sto letno tradicijo delovanja. Ustvarjanje odpadkov elektronskih naprav (npr. v medicinski diagnostiki) za podjetje predstavlja uničevanje vrednosti produkta, zato so številne storitve podjetja usmerjene v nadgradnjo in predelavo že prodanih produktov in ustvarjanje nove generacije produktov z odpadnimi sestavnimi deli. Predstavil je tudi koncept svetlobe kot storitve, ki se izvaja preko energetskega pogodbeništva. Na primer, podjetje uporabniku, ki ni lastnik opreme, zagotavlja točno določeno osvetlitev in v celoti prevzame skrb za servisiranje in nadomeščanje ustrezne opreme.
Med slovenskimi primeri je vredno izpostaviti zadružno organizirano uspešno podjetje M-Sora, ki sicer proizvaja visoko kakovostna lesena okna, razmišlja pa tudi že o reciklaži lesa za tehnične izdelke in z različnimi pobudami k sodelovanju vabi tudi študente. Med drugim imajo v svoji ponudbi tudi okna, ki so izdelana iz starih oken, kar je popolnoma v skladu s vidikom trajnosti in krožnega gospodarstva.