08.10.2024
Predsedničin forum: Pravica do zdravega življenjskega okolja
Predsedničin forum: Pravica do zdravega življenjskega okolja
Na nedavnem forumu slovenske predsednice Nataše Pirc Musar z naslovom “Pravica do zdravega življenjskega okolja”, na katerega je bi povabljen tudi predstavnik IRI UL – mag. Jure Vetršek, so predstavniki različnih sektorjev razpravljali o povezanosti človekovih pravic z naravo-varstvom ter o nujnosti ukrepov za ohranitev stabilnega in zdravega okolja. Forum je obravnaval širok spekter tem, od podnebnih sprememb in zaščite biotske raznovrstnosti do energetske revščine in trajnostnega razvoja, ter opozoril na nujnost sistemskih sprememb in medsektorskega sodelovanja. V nadaljevanju bo predstavljenih nekaj panelistov, ki so nastopili na predsedničinem forumu.
Živeti z manj a bolje: Poudarjena je bila potreba po povezovanju okoljskih politik s človekovimi pravicami. Na globalni ravni je pravica do zdravega življenjskega okolja že oblikovana kot nova človekova pravica, ki pa zahteva obsežne prilagoditve v pravnih in okoljskih okvirih. Kot je opozoril Jože Novak (MNVP), narava vedno najde način, da si vzame nazaj, kar smo si ljudje od nje uzurpirali. Pravica do zdravega okolja mora zajemati vse vrste, ne le človeka, kar zahteva upoštevanje t. i. notranje vrednostni narave.
Podnebne spremembe in potreba po prilagajanju: Mojca Dolinar je poudarila, da podnebne spremembe že prinašajo več ekstremnih vremenskih pojavov, kar je jasno razvidno iz dviga gladine morja (12 cm v Sloveniji) in vse pogostejših vročinskih valov. Poudarila je pomen prilagajanja na spremembe, saj se vsak ukrep dolgoročno od enkrat in pol do desetkrat povrne.
Povezovanje blaženja in prilagajanja: Lučka Kajfež Bogataj je izpostavila problem podnebnega skepticizma in potrebo po izobraževanju, zlasti pri starejših odločevalcih. Ustrezni ukrepi, kot je ozelenjevanje mest, imajo dvojni učinek – blažijo podnebne spremembe in obenem prispevajo k prilagoditvi. Nekateri ukrepi pa so neprijetnejši, a jih bo potrebno izvesti. Za to potrebujemo institucijo za prilagajanje.
Gospodarska odgovornost in obdavčitev: Janez Potočnik je opozoril na potrebo po temeljiti reformi obdavčitve. Okolju je treba predpisati ceno, ki bo odražala stroške onesnaževanja za prihodnje generacije. Tržni signali, kot so davki na luksuzno potrošnjo, so eden izmed načinov za spodbujanje trajnostnega ravnanja.
Energetska revščina: Mojca Vendramin je predstavila shemo podpore energetsko revnim gospodinjstvom v Sloveniji, ki vključuje do 100 % subvencije za energetske prenove. To omogoča pravičen zeleni prehod ter dolgoročne prihranke na ravni celotne družbe.
Podnebni zakoni in strategije: Uroš Vajgl (MOPE) je predstavil ključne izzive Slovenije glede onesnaženja zraka in podnebnih sprememb ter izpostavil nove zakonodajne ukrepe, kot sta podnebni zakon in nacionalni energetsko-podnebni načrt (NEPN). Omenjal je problematiko onesnaževanja s plastiko in slušatelje napotil na ARSO Vodnik po trajnostni potrošnji.
Upravljanje z gozdovi in vodami: Aleš Poljanec je opisal vpliv podnebnih sprememb na gozdove, ki so zaradi vremenskih ekstremov izpostavljeni večjemu tveganju za požare in bolezni. Območni načrti upravljanja omogočajo prilagajanje in vzdrževanje ekosistemskih storitev, ki so ključne za odpornost gozdov. Mihael Toman je opozoril, da imamo slabo kemično stanje vode, in če bomo še dodatno pregrajevali reke, ne bomo več pili čiste vode.
Mobilnost in zmanjšanje emisij: Maja Simoneti je izpostavila potrebo po zmanjšanju avtomobilskega prometa, saj ta vpliva na sedeči način življenja in povzroča prekomeren hrup. Hoja in kolesarjenje sta najbolj demokratični obliki mobilnosti, a so mesta slabo prilagojena pešcem. Obnova celovite prometne strategije je nujna, da se izboljša kakovost življenja v mestih.
Mednarodna okoljska odgovornost: Vasilka Sancin je opozorila na problem ekocida in pomen vključevanja okoljskih zločinov v kazensko zakonodajo. Slovenija bi lahko postala vodilna v uvajanju mednarodnih zavez za zaščito okolja.
Predlogi za prihodnje ukrepe
Forum je ponudil več konkretnih predlogov za izboljšanje okoljskih politik in zakonodaje:
- Zmanjšanje hitrosti na avtocestah na 110 km/h za zmanjšanje emisij.
- Nastavitev klimatskih naprav na 22 °C, kar bi zmanjšalo porabo energije.
- Ozelenitev mest in zmanjšanje asfaltiranih površin za boljše prilagajanje podnebnim spremembam.
- Trajnostno upravljanje z viri, kot so vode in gozdovi, ter vključitev novih naravnih okolij za povečanje odpornosti.
Forum je sklenil, da je zeleni prehod nujen in neizogiben, a zahteva usklajenost vseh družbenih podsistemov, predvsem na ravni politike, gospodarstva in civilne družbe. Alternativ ni – le celovito in povezano ukrepanje lahko zagotovi dolgoročno vzdržno in pravično prihodnost za vse.
Prispevki panelistov so na voljo na tej povezavi.
