05.09.2017
Preliminarna analiza projektov »Po kreativni poti do znanja 2017«
Projekti PKP – »Po kreativni poti do znanja« (sofinancirani s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS) povezujejo študente ter mentorje iz univerzitetnega in industrijskega okolja. V okviru projektnih aktivnosti študentje proučujejo različne probleme in izzive gospodarskega in družbenega okolja. Interdisciplinarna narava projektov prispeva k mreženju študentov različnih disciplin ter strokovnjakov iz gospodarstva in družbenega okolja. S spodbujanjem medsebojne izmenjave znanj, izkušenj in dobrih praks visokošolskih učiteljev in strokovnjakov iz (ne)gospodarstva se izvaja proces kroženja znanja in veščin med študenti in vključenimi mentorji.
Zaradi projektne naravnanosti, praktične usmerjenosti ter interdisciplinarnosti omenjenega programa smo želeli pridobiti mnenje o organizaciji in izvajanju projektov PKP s strani treh ključnih sodelujočih skupin:
- študentje,
- pedagoški mentorji ter
- sodelujoči delovni mentorji iz (ne)gospodarstva.
V sodelovanju s projektno pisarno Univerze v Ljubljani smo oblikovali spletne vprašalnike in jih poslali vsem študentom in mentorjem, ki so sodelovali v projektih PKP Univerze v Ljubljani v letu 2017 (762 študentov / 297 pedagoških mentorjev / 170 delovnih mentorjev).
Respondenti so označevali svoje (ne)strinjanje glede posameznih trditev na podlagi pet stopenjske Likertove lestvice (od 1-Ne drži, do 5-Drži). Stopnja odzivnosti je bila 33,7% s strani študentov UL, 30% s strani pedagoških mentorjev UL in 37,1% s strani delovnih mentorjev.
1) Zakaj sem se priključil projektu PKP?
Študentje so se v največji meri priključili projektom PKP zaradi želje po pridobivanju praktičnih znanj in veščin ( =4,6), gradnje svoje bodoče kariere in pridobivanja referenc ( =4,4) ter dodatnega plačila ( =4,0).
Pedagoški mentorji so se priključili zaradi interdisciplinarnega sodelovanja ( =4,2), želje po prenosu svojega znanja na študente ( =4,2) in reševanja praktičnih problemov podjetij in družbe ( =4,1).
Ključni razlogi za priključitev delovnih mentorjev pa so bili interdisciplinarno sodelovanje ( =4,3), stik ter sodelovanje s fakulteto in univerzo ( =4,3) ter prenos svojih znanj in izkušenj na študente ( =4,1).
2) Kaj sem pridobil?
Študentje so se strinjali, da so v projektih PKP v največji meri pridobili dodatna znanja s področja njihovega študija ( =4,1), sposobnost prenosa teorije v prakso ( =4,0) ter veščine za načrtovanje, organizacijo, timsko delo in vodenje ( =4,0).
Pedagoški mentorji so v največji meri pridobili izkušnje povezovanja med različnimi vedami ( =3,9) ter sposobnost prenosa teorije v prakso ( =3,8).
Delovni mentorji pa so pridobili nove priložnosti za nadaljnje sodelovanje z univerzo ( =4,2) ter izkušnje povezovanja med različnimi vedami ( =3,9).
3) Ocena izvedbe
Študentje so v največji meri ocenili, da se je v projektih PKP spodbujalo njihovo ustvarjalnost in upoštevalo njihove zamisli ( =4,4). Projektno delo je bilo interdisciplinarno ( =4,3), reševali so konkretne in praktične izzive podjetij in družbe ( =4,2).
Pedagoški mentorji so se večinoma strinjali, da se je v projektih reševalo konkretne in praktične izzive podjetij in družbe ( =4,5) ter da so spodbujali in upoštevali zamisli in predloge študentov ( =4,4).
Tudi delovni mentorji so v največji meri spodbujali ustvarjalnost študentov ( =4,6); strinjali so se, da je bilo projektno delo interdisciplinarno in povezovalno ( =4,6).
4) Priporočila za prihodnje
Tako študentje ( =4,7), kot tudi pedagoški ( =4,0) in delovni mentorji ( =4,5) so menja, da bi moralo biti tovrstno praktično in projektno delo v sodelovanju s podjetji pogostejše med rednim študijem (na primer kot redni študijski predmet ali program na univerzi).