Schoonschip – plavajoča soseska na Nizozemskem

27.09.2021

Schoonschip – plavajoča soseska na Nizozemskem

Hitra plovba s trajektom preko reke IJ za glavno amsterdamsko železniško postajo in le kratka vožnja s kolesom skozi severni predel mesta vas popeljeta do enega izmed njegovih mnogih rečnih kanalov. Tipično postindustrijsko okrožje, ki meji nanj, obiskovalca opomni na zgodovino težke industrije, ki je v tem nekdanjem zaledju Amsterdama za seboj pustila prazen prostor, zapuščene ladjedelnice in precej onesnažena zemljišča. Opaziti je mogoče, da je v teku preobrazba – skladno s širšim načrtom preoblikovanja severnih bregov reke IJ, zlahka dostopnih iz središča mesta, nastajajo nove stanovanjske in poslovne stavbe. Okrožje Buiksloterham pa uresničuje še posebno drzno vizijo – postati živi laboratorij za krožen, pameten in bioosnovan razvoj (Circular Buiksloterham). Ko se sprehajate po nabrežju, vas nenadoma osupne razgled: na reki »pluje« 30 lično oblikovanih hiš, med njimi pa se prepleta omrežje čednih, z rožami in zelenjem okrašenih lesenih pomolov. Spoznajte Schoonschip!

Pogled na naselje Schoonschip z obrežja rečnega kanala (Sara Arko, Amsterdam, September 2021)

Zamisel za Schoonschip, »najbolj trajnostno plavajočo sosesko v Evropi«, se je utrnila štirim prijateljem. Zbrali so še nekaj podobno mislečih posameznikov in družin ter se družno podali na dolgo, tehnično, pravno in družbeno zahtevno popotovanje od zamisli do izvedbe. Od oblikovanja začetne vizije leta 2008 do konkretizacije načrtov leta 2010, ko so izbrali lokacijo, do študij izvedljivosti, sodelovanja na razpisih in pridobivanja pravnih izjem, vzpostavitve kolektivne infrastrukture, do načrtovanja, gradnje in vleke posamičnih plavajočih hiš … V začetku leta 2020 je bila soseska vendarle dokončana. Člani skupnosti so plavajoče naselje Schoonschip uresničili z lastnimi naložbami, s skupnim nadzorom nad razvojem, s trudom in z vloženim časom. Pri izvedbi takšnega pionirskega projekta pa so seveda sodelovali številni posamezniki in organizacije, vključno z arhitekti, pravnimi svetovalci in inovativnimi podjetji, kot sta Metabolic in Spectral.

Danes v tridesetih “plovilih”, kot so tudi pravno opredeljene plavajoče hiše v Schoonschipu, domuje 46 gospodinjstev z več kot 100 prebivalci. Naselje pa ni le nenavadna soseska plavajočih hiš – njihova vizija, cilji in dejavnosti namreč obravnavajo številne vidike trajnosti in skupnostnega (družbenega) življenja. Med drugim so, denimo, skrbno preučili uporabo materialov – pred izgradnjo plovil so imeli bodoči prebivalci tri sezname materialov; rdeči seznam je bil prepovedan (npr. aluminij), materiali na oranžnem seznamu so bili potencialno sprejemljivi, najprimernejši materiali (npr. les) pa so zbrani na zelenem seznamu. Skupnost je bistveno znižala tudi porabo vode in namestila sisteme za upravljanje (odpadnih) voda, uporabljajo lasten sistem deljene mobilnosti, posvečajo se tudi družbenim vidikom bivanja v skupnosti in zdravju. Pozornost posvečajo tudi ekologiji – poleg tega, da skrbno ozelenjujejo nekoč gole rečne bregove, skrbijo za zelenje na skupni infrastrukturi (pomolih), mora biti tudi tretjina vsake strehe namenjena strešnemu vrtu.

Mreža pomolov pvezuje 30 plavajočih hiš v skupnosti Schoonschip. (Sara Arko, Amsterdam, September 2021)

Kaj pa preostali dve tretjini strešnih površin? Ti sta namenjeni proizvodnji energije iz obnovljivih virov. Skupnost Schoonschip je namreč uvedla številne ukrepe, ki zagotavljajo, da je raba energije čim nižja in proizvodnja čim bolj trajnostna. Prebivalci imajo v lasti več kot 500 fotovoltaičnih panelov (150 kWp), več kot 30 termalnih kolektorjev, 30 pretvornikov, solarne kotle, 31 toplotnih črpalk, 30 hranilnikov električne energije (po 7,5kW), ki delujejo v skupini, centralni sistem za upravljanje energije, več pametnih števcev na vsako plovilo ter nadzorno ploščo platforme skupnosti, ki poskrbi za vizualizacijo energetskih tokov. Schoonschip namreč upravlja “zasebno pametno omrežje”, ki optimizira ponudbo in povpraševanje po trajnostni energiji na lokalni ravni in je z upravljalcem omrežja povezano le z eno povezavo. Leta 2016 jim je za eksperimentalne namene uspelo pridobiti tudi izjemo iz nizozemske energetske zakonodaje, ki se je izkazala kot ključna za vzpostavitev dobro delujočega pametnega omrežja.

Kot napredna energetska skupnost na področju pametnih omrežij je Schoonschip tudi ena izmed devetih pilotnih energetskih skupnosti, vključenih v projekt NRG2peers (Obzorje 2020), v katerem kot partnerska organizacija sodeluje tudi IRI UL. Namen projekta je podpreti vzpon nove generacije evropskih energetskih skupnosti, ki delujejo po načelu medsebojne izmenjave. Tako Stichting Pioneer Vessel (ena izmed pravnih oseb skupnosti Schoonschip) kot Spectral (operater pametnega mikro-omrežja in agregator) sta člana konzorcija NRG2peers – pred kratkim smo se sestali v skupni sejni sobi plavajoče skupnosti (pod vodno gladino!) na 3. projektnem sestanku. Poleg razprave o tekočih in prihajajočih nalogah projekta je srečanje omogočilo obisk in kratko raziskovanje ne le ene, pač pa kar dveh pilotnih energetskih skupnosti. Okrožje Buiksloterham namreč gosti še eno trajnostno naravnano sosesko: De Ceuvel je mestno »igrišče« za inovacije, eksperimentiranje in ustvarjalnost, cilj soseske pa je trajnost narediti oprijemljivo, dostopno in zabavno. (Toda to je že gradivo za drugo novico.)

Schoonschip je ena izmed devetih pilotnih energetskih skupnosti, vključenih v projekt NRG2peers (Obzorje 2020). (Sara Arko, Amsterdam, September 2021)

Izkušnje skupnosti Schoonschip kažejo, da inovativni, nenavadni, trajnostni projekti zahtevajo več kot le najsodobnejše tehnologije (več informacij in podrobnosti o zgodbi skupnosti Schoonschip, inovacijah, izkušnjah ter dobrih praksah najdete na spletni strani Greenprint). Vložen čas in trud stanovalcev ter njihova nenehna zavzetost so ključni za uspeh in razvoj takšnega projekta. Na primer, v Združenju lastnikov Schoonschip deluje kar 23 tematskih delovnih skupin, ki vključujejo različno število ljudi in se ukvarjajo z različnimi aspekti delovanja skupnosti: od energije, kakovosti vode, do spletne strani, mesečnega novičnika ali upravljanja sporov (imajo pa tudi delovno skupino za sestanke in zabave). Tesno sodelovanje s ključnimi deležniki je prav tako bistveno za reševanje vseh pravnih, tehničnih in drugih izzivov, ki se na poti neizogibno pojavijo. Ravno zato so v projekt NRG2peers vključene tudi kvalitativne raziskave, ki temeljijo na etnografskih pristopih in ki jih vodi IRI UL. Po principu k ljudem usmerjenega razvoja (people-centred development), v raziskovalno-razvojni proces vključujemo študijo (zelo raznolikih) izkušenj pilotnih energetskih skupnosti. Poleg vpogleda v politike, regulative in zakonodajo ter tehnologije, ki uokvirjajo delovanje evropskih energetskih skupnosti, v projektu tako razvijamo orodja, ki bodo omogočala razvoj privlačnih, finančno, pravno in tehnično izvedljivih energetskih skupnosti. Poleg tega obe soseski v amsterdamskem okrožju Buiksloterham dokazujeta, da lahko inovativni trajnostni projekti prispevajo k preoblikovanju degradiranih območij ter da gresta pogum in inovativnost z roko v roki.

Sara Arko, raziskovalka, IRI UL