19.10.2018
Temperaturni trening za zdravo življenje in zniževanje telesne teže
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima prekomerno telesno težo 1,5 milijarde svetovnega prebivalstva, od teh je 500 milijonov ljudi predebelih. Soočamo se s pravo »epidemijo« nenalezljivih kroničnih bolezni, kot so diabetes tipa 2 ter bolezni srca in ožilja, povezanih z debelostjo. Skrb za zdravje in primerno telesno težo je zato vse pomembnejša, pri tem pa ima ključno vlogo zdrav življenjski slog, torej redno gibanje in zdrava prehrana. Redkeje pa pomislimo, da marsikje po svetu v povprečju preživimo kar 90 odstotkov časa v stavbah, kjer na naše zdravje ter dobro počutje pomembno vplivajo tudi dejavniki, kot so kakovost zraka, toplotno, svetlobno in akustično okolje.
Namen stavb je zagotavljanje varnosti in udobja, ščitijo nas pred zunanjimi dejavniki in omogočajo, da smo dejavni in imamo ustrezne bivanjske pogoje, tudi ko zaide sonce ali se temperature spustijo pod ledišče. Medtem ko smo vse bolj osveščeni o onesnaženosti zunanjega zraka in zdravju škodljivih dejavnikih, pa se pogosto ne zavedamo, da je kakovost zraka v stavbah včasih lahko slabša kot na prostem. Ob tem najprej pomislimo na previsoke vrednosti izdihanega ogljikovega dioksida, ogljikov monoksid, prah in morda še na plesen in radon. Nova spoznanja raziskovalcev kakovosti notranjega okolja kažejo, da je za zdravo notranje bivalno okolje prav tako pomembno tudi primerno toplotno okolje. Toplotno ugodje pomeni optimalno izmenjavo energije telesa z okolico. Ali je najbolj udobno vedno tudi najbolj zdravo? Na žalost ne! Za zdravje naših teles je včasih primernejše rahlo toplotno neugodje. S tem namreč povečamo odpornost na neugodne razmere ter pospešimo metabolizem.
V evropskem projektu MOBISTYLE (Obzorje 2020) s partnerskimi organizacijami razvijamo rešitve za spreminjanje navad na področju rabe energije v stavbah na podlagi prilagojenih informacijsko-komunikacijskih tehnologij in podatkov o rabi energije, kakovosti notranjega okolja, zdravja ter načina življenja. Dr. Wouter van Marken Lichtenbelt s sodelavci z Univerze v Maastrichtu z raziskavami premika meje znanega na področju zdravja in toplotnega ugodja. Vplive toplotnega okolja na zdravje je težko raziskovati, in to predvsem zato, ker se spremembe na zdravja oziroma telesu dogajajo počasi in ker v prostorih na nas vpliva več dejavnikov hkrati. Kljub temu pa izsledki raziskav kažejo, da so najpogostejše bolezni metabolizma povezane tudi z nenehno udobnim toplotnim okoljem – denimo 21 stopinj Celzija skozi celotno leto.
V raziskavi (Healthy excursions outside the thermal comfort zone) dr. van Marken Lichtenbelt in sodelavci ugotavljajo, da kratke in mile »ekskurzije« izven cone toplotnega udobja izboljšajo metabolizem. Poleg ugodnih vplivov na naše zdravje to pomeni še, da takšni temperaturni treningi pomagajo pri zniževanju telesne teže, saj povečujejo porabo energije v telesu. Okolje ima namreč ključno vlogo pri toplotnem ravnovesju telesa z okolico. Človeško telo v nevtralnih pogojih za ohranitev telesne temperature proizvaja minimalno količino toplote, nasprotno pa lahko blag hlad pospeši telesni metabolizem. Na naš metabolizem sicer vplivata tako toplota kot mraz. Medtem ko se večina preteklih raziskav posveča predvsem učinkom ekstremnih temperatur, torej zelo visokih ali zelo nizkih, so na Univerzi v Maastrichtu preučevali vlogo manjših temperaturnih nihanj pri človeškem metabolizmu. Ljudje, ki so jih opazovali, so bili izpostavljeni desetdnevnemu temperaturnemu treningu, pri čemer so temperaturo za nekaj časa znižali na 15 stopinj Celzija. To je takšna temperatura, pri kateri še ne drgetamo, izpostavljeni pa so ji bili skupno 6 ur dnevno. Med drugim so ugotovili, da se je občutljivost na inzulin pri bolnikih z diabetesom tipa 2 v tem obdobju povečala za kar 43 odstotkov. Rezultati so primerljivi s tistimi, ki jih dosegajo z najboljšimi razpoložljivimi zdravili ali terapijami s fizično aktivnostjo. Raziskava je pokazala še, da kratkotrajno izpostavljanje nižjim temperaturam blagodejno vpliva na krvožilni sistem pri zdravih ljudeh, prvi izsledki pa kažejo, da lahko prispeva tudi h krepitvi imunskega sistema.
Učinki se kažejo le pri dinamičnem spreminjanju temperature v okolju, kažejo pa na izjemen potencial za izboljšanje zdravja uporabnikov stavb, ob ustrezno vodenih sistemih pa lahko s takšnim pristopom celo prihranimo energijo. Termoregulacijski trening mora biti seveda del zdravega življenjskega stila. Zdrava prehrana in veliko gibanja sta nujna, glede na to, da se približuje ogrevalna sezona, pa lahko imamo v mislih še, da je izpostavljanje bolj svežemu (delovnemu) okolju, pri čemer sicer ne drgetamo, v krajših časovnih intervalih lahko koristno za telo.