15.05.2019
V Gradcu razvijali rešitve za upravljanje z odpadki in energijo
Sredi maja je skupina študentk in študentov s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod vodstvom dr. Dana Podjeda, sodelavca projektov PEOPLE in MOBISTYLE ter vodje projekta Nevidno življenje odpadkov, odpravila v Gradec, kjer so se na univerzi za aplikativne vede FH JOANNEUM udeležili dogodka z naslovom Poigritev vzdržnosti: Medkulturne in interdisciplinarne rešitve (Gamifying Sustainability: Intercultural and Interdisciplinary Solutions), ki ga je sopriredil Inštitut za dizajn in komuniciranje.
Dogodek je s pozdravnim nagovorom odprla dr. Maja Pivec s FH JOANNEUM, ki je sicer profesorica učenja, utemeljenega na igrah in multimediji, nato pa so uvodna predavanja izvedli dr. Jane Lu Hsu z Nacionalne univerze Chung Hsing v Tajvanu, ki je spregovorila o neverbalni komunikaciji v Aziji, dr. Dan Podjed z ZRC SAZU, ki je na primerih projektov MOBISTYLE, TripleA-Reno in PEOPLE predstavil nujnost razvoja ljudem in okolju prijaznih rešitev, in Darragh Coakley iz Tehnološkega inštituta v Corku na Irskem, ki je predstavil projekt o promociji »zelenih veščin« s pomočjo poigritve (Promoting Green Skills Through Games).
Za uvodnimi predstavitvami so rešitve za ravnanje z odpadki in energijo predstavile skupine študentov z graške in ljubljanske univerze, nakar so izvedli še delavnico, med katero so se slovenske in avstrijske ekipe pomešale in sodelovale pri razvoju novih rešitev za spodbujanje trajnostnega načina življenja na področju ravnanja z energijo in odpadki. Ob koncu srečanja so študentske ekipe predstavile inovativne rešitve, ki so jih zasnovali v kratkem času in tako pokazali, kako pomembno je preseganje disciplinarnih meja za razvoj prebojnih zamisli za spodbujanje trajnostnega načina življenja.
Študentke in študenti so na dogodku s praktičnimi primeri pokazali, kako uporaben je razvojni pristop, usmerjen k ljudem. Med snovanjem rešitev za ravnanje z odpadki in upravljanje z energijo so sledili štirim korakom projekta PEOPLE (1. identifikacija ljudi, 2. analiza navad in potreb, 3. interpretacija zbranih informacij, 4. testiranje nove rešitve), ki so podrobno predstavljeni v projektnem priročniku. Bistvo tega pristopa je, da ljudi vključimo v vse razvojne faze in razvijamo rešitve z ljudmi namesto zgolj za njih. Na ta način spodbudimo premik od ekspertnega razvoja izdelkov in storitev k razvoju rešitev, ki so ljudem bolj prilagojene in so dolgoročno smiselne za posameznika, skupnost in okolje.
Foto: Dan Podjed