20.01.2022
Več poguma za premik k urbani prihodnosti po meri ljudi in okolja
Pandemija covida-19 je v marsikaterem pogledu prevetrila vsakodnevne prakse in navade, v marsikaterem pogledu pa tudi spodbudila k premisleku o nekaterih temeljnih vrednotah. Med drugim tudi na področju mobilnosti. Ali lahko mesta uspejo obdržati umirjen prometni utrip, kakršnega smo izkusili med (delnimi) zaustavitvami javnega življenja? Nekatere evropske prestolnice razširjene mreže kolesarskih poti, ki so nastajale med pandemijo, utrjujejo in širijo (Pariz), drugje ustanavljajo izvršne agencije, ki bodo usmerjale, nadzorovale in ocenjevale mestne četrti glede na njihovo ustreznost za hojo in kolesarjenje (Active Travel England) .
Infrastruktura, prostorsko načrtovanje, finančne spodbude, izobraževanje in ozaveščanje, korenček ali palica – kaj bo bistvenega pomena za prehod v bolj trajnostne oblike mobilnosti v mestih? In kakšno vlogo imajo pri tem lahko človeške navade, prakse, vrednote in potrebe? V ponedeljek, 17. januarja, je potekal spletni posvet Urbana mobilnost po meri ljudi in okolja , na katerem smo s sogovorniki preverili izhodišča za spremembe mobilnostnih praks v Ljubljani.
Pri pogovoru so sodelovali Marjeta Benčina (Focus), Matej Gojčič (RRA LUR), mag. Nela Halilović (IPoP), Marko Javornik (M8Lab), dr. Alenka Mauko Pranjič (ZAG, KIC Urbana mobilnost), izr. prof. dr. Dan Podjed (ZRC SAZU), Robert Podlipnik (Endava), dr. Sabina Popit (MOL), izr. prof. dr. Jaka Repič (FF UL) ter študentke Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo (FF UL), ki sodelujejo v projektu Active8-Planet.
Razvoj in pobude, predvidene na poti EU k trajnostni mobilnosti v mestih, so namenjene predvsem izboljšanju kakovosti zraka, zmanjšanju hrupa, odpravljanju prometnih zastojev, izboljšanju varnosti, hkrati pa imajo tudi številne druge pozitivne družbene in gospodarske učinke. Kljub različnim projektom, ki so v zadnjih letih že predrugačili mobilnost v Ljubljani, se mesto še vedno sooča z izzivi.
Ti so po eni strani povezani z več desetletji prilagajanja infrastrukture in prostorskega načrtovanja osebnim avtomobilom kot primarnemu načinu premikanja v prostoru. Čeprav številni Ljubljančani za gibanje po mestu obsežno uporabljajo aktivne načine potovanja, torej hojo in kolesarjenje, se v Ljubljano zaradi izobraževanja ali dela vsakodnevno pripelje vsaj 130 tisoč dnevnih obiskovalcev. Ob tem so alternative osebnemu avtomobilu nezadostne (avtobusne ali železniške povezave, P+R in kapacitete mestnih avtobusov, ustrezno urejene kolesarske mreže itd.). Cene nepremičnin v mestu vplivajo na vznik novih predmestnih sosesk, ki prav tako redko nudijo (časovno, stroškovno) privlačen ali učinkovit način prevoza v mesto z javnim potniškim prometom. Ljubljana zaostaja tudi pri digitalizaciji mobilnosti, z izjemo storitve deljene mobilnosti. Pomemben izziv pri preoblikovanju mobilnosti v mestu je tudi veliko število vključenih deležnikov, poleg tega pa nekaterih sicer učinkovitih ukrepov javnost bržkone ne bi sprejela s takojšnjo naklonjenostjo. (Morda nekateri še pomnite, kako ste parkirali na Prešernovem trgu, ali kadili v kavarnah?). Navkljub ozaveščanju in načelnim zavezam k prehodu v trajnostne oblike mobilnosti je opaziti tudi trend avtomobilov v velikosti tanka – v nas bolščijo z velikanskih reklamnih panojev, nam ponujajo svobodo, dinamičnost, udobje in varnost. Le kako se jim lahko upremo?
Osrednje sporočilo posveta je, da bo za korenite spremembe potreben predvsem pogum, in to na vseh področjih. Mobilnostne navade in prakse lahko pogumno spreminjamo vsak pri sebi (na primer poskusimo v mestu živeti brez lastniškega avtomobila), predvsem pa naj bo pogum vodilo pri načrtovanju in sistemskih odločitvah. Storitve, rešitve in strategije lahko uspešneje oblikujemo in izvedemo, če pri njihovem snovanju upoštevamo dejstvo, da je mobilnost predvsem družbena praksa in ne zgolj tehnološki izziv.
Dogodek je potekal v okviru projekta Urban GoodCamp, ki se posveča krepitvi sodelovanja visokošolskih institucij in urbanih deležnikov na področju urbanih izzivov ter njihovi umestitvi v visokošolske učne procese. Posvet je bil hkrati tudi prvi korak Mreže za trajnostno mobilnost po meri ljudi in okolja. (Vas zanima več? Pišite nam.)
