17.09.2020
Z navadami lahko pomembno vplivamo na rabo energije
Na IRI UL smo uspešno zaključili evropski projekt MOBISTYLE – Motiviranje končnih uporabnikov za spreminjanje njihovih navad na osnovi sestavljenih IKT informacij o rabi energije, kakovosti notranjega okolja, zdravja in načina življenja. Projekt, ki je potekal v EU programu Obzorje 2020, smo z uvodnim sestankom na Nizozemskem pričeli izvajati leta 2016. V njem smo nadgrajevali in v praksi preizkusili antropo–tehnični raziskovalno-razvojni pristop, pri katerem z izrazito interdisciplinarnimi ekipami naslavljamo sodobne izzive.
Med ključnimi učinki projektnih aktivnosti je zagotovo prispevek k spremembi paradigme o rabi energije v stavbah. Pri iskanju rešitev, s katerimi bi lahko zmanjšali porabo energije v stavbah in bistveno omejili izpuste CO2, so največkrat v ospredju tehnične ali tehnološke inovacije, medtem ko uporabnike stavb pri ukrepih le redko upoštevamo v enakem obsegu. V mednarodnem konzorciju projekta, v katerem je sodelovalo deset organizacij iz šestih evropskih držav, so partnerji v osrčje postavili razvoj po meri ljudi in delovali po načelu k ljudem usmerjenega pristopa (angl. people-centred development approach). Ta v interdisciplinarni raziskovalno-razvojni proces vpelje metode in spoznanja s področja družboslovja in humanistike. Energije vendarle ne porabljajo stavbe, pač pa ljudje. Razumevanje pomena takšnih novih pristopov na področju energetske učinkovitosti in stavb se spreminja tudi na sistemski ravni, k čemur so pripomogle tudi aktivnosti projekta MOBISTLE. Evropska komisija je tako v načrtih za obdobje 2021-27 začela uporabljati koncepta »zgrajeno za ljudi« (Built4People) in trajnostno grajeno okolje, usmerjeno k ljudem (People-centric Sustainable Built Environment).
Kaj smo počeli v projektu MOBISTYLE?
Na podlagi etnografskih raziskav v prvi fazi projekta smo najprej pripravili »10 zapovedi za razvijalce«, ki so strnjene v spodnji infografiki, podrobneje pa smo jih opisali v eni izmed preteklih novic ter raziskovalnem poročilu. Priporočilom so razvijalci sledili pri snovanju štirih različnih IKT rešitev projekta MOBISTYLE.
V nadaljevanju projekta smo pripravili različne akcije, s katerimi smo želeli ozaveščati uporabnike stavb o pomenu kakovosti notranjega okolja in dobrih praksah. V analizi smo pokazali, da lahko tovrstne akcije, ki so prilagojene specifičnim značilnostim in namembnosti stavb ter njihovim uporabnikom, pomembno prispevajo k energijsko varčnejši uporabi stavb ter skrbi za zdravje in zdravo notranje okolje.
Tako smo npr. v stavbah Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI) in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) ter Ekonomske fakultete (EF) Univerze v Ljubljani občutno znižali uporabo dvigal. Uporabo dvigal smo kot merljiv kazalnik spremljali predvsem v prvi fazi z namenom prvega testiranja učinkov zasnovanih projektnih akcij.
Poleg tovrstnih akcij, ki so bile namenjene vsem uporabnikom demonstracijskih stavb, so dodatne projektne aktivnosti potekale tudi v posamičnih izbranih prostorih (sobah), v katerih smo kakovost notranjega okolja in vsakdanje prakse uporabnikov natančneje spremljali. Uporabniki testnih prostorov so namreč na svoje pametne telefone začasno namestili MOBISTYLE aplikacijo, povezano z zaznavali (senzorji), ki smo jih v prostore namestili v okviru projekta. Preko aplikacije so na svoje pametne naprave lahko prejemali obvestila o kakovosti notranjega okolja (CO2, hlapljive organske spojine, temperatura, vlaga) in uporabne nasvete za ukrepanje in njegovo izboljšanje. Stenski senzorji so imeli poleg tega tudi vgrajeno LED komponento, ki je s spremembo barve uporabnike na nevsiljiv, a učinkovit način obveščala o kakovosti notranjega okolja. Na podlagi podatkov iz MOBISTYLE aplikacije in senzorjev smo med drugim ugotovili, da so uporabniki na FRI FKKT (UL) v večini primerov pogosteje odpirali okna v prostorih brez mehanskega prezračevanja.
V nadaljevanju so strnjeni nekateri rezultati projekta v slovenskih demo stavbah, v katerih primerjamo izhodiščno stanje (2/2018-1/2019) in čas ko so bili izvedeni ukrepi (2/2019-1/2020). Celotno analizo najdete v projektnem poročilu.
- Poraba hladilne energije se je zmanjšala v merjenih stavbah (EF 13%, FRI 25%, FKKT 0,5%), kljub temu, da so se potrebe po hlajenju (CDD – slo. temperaturni presežek) povečale za 21%.
- Poraba toplote se je zmanjšala v vseh demonstracijskih stavbah (potrošnja plina kompleksa FRI FKKT se je zmanjšala za 7%, daljinsko ogrevanje na EF za 12,4% in FF 9,1%), medtem ko so se v istem času potrebe po ogrevanju (HDD – slo. Temperaturni primanjkljaj) znižale le za 4,9%.
- V istem obdobju je poraba toplote v ostalih stavbah UL padla za 4,8%, kar je skladno z znižanjem potreb. Iz tega lahko sklepamo, da so imele aktivnosti promocije temperaturnega treninga določene merljive učinke (več o temperaturnem treningu smo pisali tukaj).
- Uporaba osebnih dvigal se je zmanjšala v vseh merjenih stavbah (FKKT veliko dvigalo -7,4%, FKKT malo -13,2%, X -10,1%, FRI – 14,6% ter dve izmerjeni dvigali na EF: -32,6 in -4,3%).
- Po izvedenih akcijah ozaveščanja smo preverili tudi njihov učinek na razumevanje in poznavanje ključnih vsebin. Rezultati intervjujev, fokusnih skupin in vprašalnikov so pokazali, da uporabniki stavb ocenjujejo, da razumejo, kako lahko njihova dejanja vplivajo na rabo energije.
MOBISTYLE uspehi
V projektu smo pokazali, da so IKT rešitve bolj vplivale na vedenje uporabnikov, povezano z izboljšanjem kakovosti okolja v zaprtih prostorih, kot pa na vedenje, povezano z zmanjšanjem porabe energije.
V danskem in poljskem demonstracijskem primeru so projektni sodelavci preizkusili tudi uporabnost MOBISTYLE igre, ki je dostopna tudi na platformi Google Play. Poleg igre za stanovalce smo v projektu razvili tudi aplikacijo za pisarne, nadzorno ploščo, ki smo jo preizkusili v Sloveniji in Italiji in je prav tako dostopna na Google Play, ter ekspertno orodje za pregled in analizo merjenih podatkov.
V danskem primeru so se, denimo, pomembno znižale koncentracije CO2 v stanovanjih, ki so uporabljala igro, v povprečju kar za 400 ppm (zmanjšanje v 85% sob).
Na epidemijo, ki je zaznamovala zaključno fazo projekta, smo se odzvali z aktivnostmi, v katerih smo usmerjeno podali ključne projektne ugotovitve in nova znanja. Posvečali smo se predvsem vsebinam s področja varne uporabe stavb, sodelovali v spletni kampanji »hero@home« (Twitter, Instagram), s portalom Buildup pa smo pripravili odmeven spletni seminar o varni rabi stavbnih sistemov v kontekstu epidemije in v povezavi s spreminjanjem vedenja uporabnikov stavb. Skupaj z Laboratorijem za ogrevalno, sanitarno in solarno tehniko ter klimatizacijo Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (LOSK) smo prevedli tudi REHVA smernice »Kako upravljati in uporabljati stavbne prezračevalne in klimatske sisteme, da bi preprečili širjenje virusa (SARS-CoV-2), ki povzroča bolezen COVID-19 na delovnih mestih« in izvedli šolanje za osebje UL. Posodobljena verzija smernic priporoča med drugim tudi manj moteče sporočanje kakovosti zraka preko barvnega semaforja, kar je ravno eno izmed ključnih priporočil projekta MOBISTYLE.
Projekt MOBISTYLE je razvil nabor uporabnih orodij IKT, eno izmed pomembnejših spoznanj pa je, da tehnološke rešitve pogosto same po sebi ne zadostujejo. Za učinkovitejšo aktivacijo uporabnikov stavb je potrebna tudi dolgoročna in večkanalna strategija, ki je prilagojena posamičnemu kontekstu, naj bo to izobraževalna ustanova, hotel, ali stanovanjske stavbe. Ključna spoznanja projekta MOBISTLE smo povzeli v devetih temeljni priporočilih, rezultate pa smo predstavili tudi v prispevkih in dvodnevnem spletnem seminarju (videoposnetka sta dostopna na portalu You Tube: 1, 2).
Za zaključek pa še vprašanje: kako uravnotežiti zdravega človeka – zdravo zgradbo – zdrav planet, ne da bi pri tem žrtvovali človekovo in okoljsko trajnost? To in sorodna vprašanja naslavljamo v novih projektih EU programa Obzorje 2020, v katere prenašamo spoznanja iz pravkar zaključenega MOBISTYLE: Razogljičenje stavb v EU s spodbujanjem obnov, ki so usmerjene k ljudem in ki temeljijo na načelu lokalnega kroženja snovi (Drive 0) in Na poti do nove generacije k uporabnikom usmerjenega energetskega ocenjevanja in certificiranja s podporo EPB Centra (U-CERT).