26.05.2015
Zasavski ekosistem prihodnosti
Pri načrtovanju razvoja države ali regije se je potrebno zavedati pomena sodelovanja med različnimi akterji inovacijskega eko-sistema. Slednje je pomembna komponenta, ki jo izpostavlja tudi model inovacijskih stičišč, o čemer smo obširneje pisali v prejšnjih novicah.
Inovacijsko stičišče je platforma za sodelovanje različnih posameznikov, skupin in institucij, ki hočejo doseči boljše rezultate na področju inovacij, pri čemer je bistveni poudarek na konkretni vsebini. Vloga države, na primer v obliki javnih politik, se pri tem odraža zgolj v ustrezni podpori, ki je namenjena regionalnim aktivnostim. Podpora pa se lahko odrazi tudi v obliki dolgoročnega in stabilnega financiranja dejavnosti stičišča, saj je kontinuirano delovanje delovne skupine, ki opravlja najpomembnejše naloge v komunikacijskem procesu, ključnega pomena.
Pomena sodelovanja pri načrtovanju razvoja se močno zavedajo tudi lokalni koordinatorji iz civilne družbe, gospodarstveniki in mnogi ostali akterji razvoja v Zasavju. Slednji so, izhajajoč iz realne potrebe in želje po spremembah v Zasavju, zasnovali participativni razvojni forum. Ker pa so poleg odgovorov na vprašanje, kam želimo peljati razvoj v lokalnem okolju, vedno bolj pomembni tudi odgovori lokalne skupnosti na vprašanje, v kakšnem okolju želimo živeti, si akterji razvoja glede prihodnosti razvoja Zasavja postavljajo cilje, ki bodo uresničeni v skladu z idejo sonaravnega razvoja. Zasavje je degradirana regija, v kateri ima veliko prebivalcev zaradi intenzivne in zdravju škodljive industrije v preteklosti tudi probleme z zdravjem. Zaradi tega so še bolj enotni, da mora biti kriterij trajnostnega razvoja ključni parameter, na podlagi katerega se bodo medsebojno povezovali in na podlagi katerega bodo presojali vsebino bodočih projektov.
Na prvem srečanju so se zato udeleženci razvojnega foruma pogovarjali o industrijski dediščini v povezavi s turizmom ter o prehrambeni in energetski samopreskrbi. Odgovorili pa so si tudi na vprašanja, kako si lahko medsebojno pomagajo na že obstoječih in novih razvojnih projektih. V sklopu drugega srečanja pa so, poleg nadelavanja dela na viziji glede prihodnosti Zasavja, izvedli še mapiranje tehnoloških kompetenc ter določili okvirne kriterije preko katerih se bodo ocenjevali vplivi projektov na zdravje.
Razvojni forum, ki poteka v obliki rednih srečanj, jezasnovan participativno in ima horizontalni princip organizacije. Vsakokratni posvet poteka v obliki moderiranih delavnic, ki jo vodi skupina moderatorjev. Del ekipe moderatorjev je tudi sodelavec IRI UL, mag. Jure Vetršek. Bistvo moderiranih srečanj je namreč v tem, da vsi udeleženci na sestankih aktivno sodelujejo in tako se preko interakcije med njimi postopno oblikuje vizija Zasavja.
Udeleženci prihajajo iz zelo različnih sfer. Med njimi najdemo: nevladne organizacije, srednje šole, mala podjetja, start upe, predstavnike velikih podjetij, univerze, predstavnike ministrstev in nekaterih drugih nacionalnih inštitucij (npr. Nacionalni inštitut za javno zdravje), javne zavode (npr. mladinske centre), nadobudne s.p.-je, predstavnike Regionalnega centra za razvoj, Zavoda za zaposlovanje, zdravnike, predstavnike Lokalne akcijske skupine (LAS) itd.. Srečanj pa so se udeležili tudi vsi zasavski poslanci, vsi župani te regije, Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije ter predstavniki medijev.
Zbralo se je skratka večje število različnih udeležencev z namenom povezovanja in združevanja na skupni poti trajnostnega razvoja Zasavske regije. Sočasno so udeleženci in moderatorji ugotavljali, da se je pri razvoju potrebno več povezovati, kar je še dodatna potrditev tega, da bo potrebnih več delovnih srečanj s konkretnimi nameni in cilji.
Na srečanjih razvojnega foruma pa se vzpostavljajo tudi številne nove povezave med nosilci posameznih projektov ter podpornimi strukturami na občinski in državni ravni, ki lahko prvim pomagajo pri njihovih uresničitvi in rasti. Optimistično in povezovalno delovno vzdušje je dokaz, da v regiji obstaja ogromno energije za spremembe, zato se bodo tovrstna srečanja nadaljevala.
Iniciativi so se doslej pridružili še Zavod Viva, BB svetovanje in Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije je v ta namen ustanovila tudi Koordinacijsko skupino za Zasavje, ki meni, da bi lahko Zasavje s tem projektom postalo pilotna regija za potrebne transformacije, s katerim bi prišli do modela, ki bi lahko bil aplikativen tudi za druge regije.
Ob spremljanju razvojnega foruma in poznavanju koncepta inovacijskih stičišč lahko postavimo nekatere zanimive paralele. Skladno s predlaganim modelom tudi delovna skupina razvojnega foruma v samem začetku vzpostavlja smernice delovanja in zaveze po sodelovanju med vsemi akterji regionalnega razvoja. Ocena potenciala regije bo podlaga za pripravo programov in projektov, pri katerih bodo interesi in cilji med akterji usklajeni, pogoj uspešnosti pa osnovana na sposobnosti njihovega sodelovanja.
Foto: Tomaž Zupan