20.03.2018
Živi laboratoriji – od trendovskega izraza do razvojnega koncepta
Z izrazom živi laboratorij (angl. Living Lab) označujemo k uporabniku usmerjen »ekosistem« odprtega inoviranja, kjer v oblikovanje rešitev sistematično vključujemo uporabnike, raziskovanje in procese inovativnosti, in to v vsakdanjem okolju skupnosti in njihovih okvirih delovanja. To pomeni, da lahko ljudje sooblikujejo različne izdelke ali storitve (npr. informacijske platforme), hkrati pa imajo boljše možnosti za zadostitev lastnih potreb in izražanje kreativnih potencialov v lokalnem okolju.
Del strategije Evropa 2020 so iniciative pametnih mest in skupnosti, usmerjene na izboljšanje učinkovitosti izrabe virov. Poleg političnih spodbud temu sledijo tudi koncepti, kot so pametna specializacija (angl. smart specialisation), mestna agenda (angl. urban agenda) in živi laboratorij. V okviru predsedovanja Finske Evropski Uniji je nastal Helsinški manifest (Helsinki Manifesto, november 2006), v katerem so živi laboratoriji predlagani kot nov model raziskovalno-razvojnega in inovacijskega sistema Evropske unije. Številni strateški dokumenti sledijo tem predlogom in poudarjajo potrebo po vključevanju družbenih vidikov v oblikovanje izdelkov in storitev ter v razvojno-raziskovalne in inovacijske procese.
Uporaba koncepta živih laboratorijev se je v zadnjih letih zelo razširila. V projektih so tovrstni model uporabili za oblikovanje različnih pristopov, nastalo je več dejavnih laboratorijev, vključno z mrežo European Network of Living Labs. Tudi na IRI UL smo v projektu Energy ViLLab, financiranem v okviru programa čezmejnega sodelovanja Interreg Slovenija-Italija 2007–2013, oblikovali mrežo živih laboratorijev, s katerimi bi čezmejno območje postalo okolje dobrih praks za uporabo energije iz obnovljivih virov, varčevanje z energijo in trajnostno mobilnost.
V povezavi s projektoma Energy ViLLab in zdaj dejavnim EduFootprint smo bili povabljeni na predstavitev rezultatov v okviru srečanja projekta INTENSSS-PA. V tem projektu koncept živih laboratorijev uporabljajo za spodbujanje razvoja človeških in institucionalnih kapacitet za podporo javnim organom in širši mreži zasebnih ter javnih akterjev pri energetskem in regionalnem načrtovanju. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj, predvsem pa spodbujanju razumevanja koncepta živih laboratorijev.
V vseh projektih koncept živih laboratorijev pomeni predvsem oblikovanje primernega okolja za razvoj storitev in izdelkov. Če so po eni strani osnovni principi delovanja živega laboratorija dobro poznani, je za končne rešitve potrebno jasno definirati tudi njegov namen. V diskusiji je eden od udeležencev tako na primer pojasnil, da model živega laboratorija razume predvsem kot orodje za vzpostavitev skupnosti in podobnih aktivnih povezav med ključnimi akterji.