12.09.2019
Družboslovje, humanistika in industrija soustvarjajo produkte za prihodnost
V Atriju ZRC SAZU je 4. julija 2019 v sklopu projekta PEOPLE (Erasmus +, Zavezništva znanja) potekala prireditev »Pozabite na uporabnike – začnite razmišljati o ljudeh!«. Z dogodkom so se zaključile dvodnevne delavnice, na katerih so študenti družboslovja in humanistike, njihovi visokošolski mentorji in predstavniki podjetij iz štirih evropskih držav krepili teoretična in praktična znanja na področjih interdisciplinarnega sodelovanja, projektnega dela, sodelovanja med visokošolskimi institucijami in podjetji ter k ljudem usmerjenega razvoja rešitev. V projektu PEOPLE so študenti in študentke z univerz v Sloveniji, Veliki Britaniji, na Nizozemskem in Češkem v preteklem študijskem letu raziskovali praktične izzive na področju energetske učinkovitosti in trajnosti.
Delavnice projekta PEOPLE Erasmus+, Zavezništva znanja), Co-Creation Camp, Ljubljana
Tudi zaključni dogodek je bil namenjen razmisleku, kako lahko družboslovje, humanistika in industrija soustvarjajo tehnologije in storitve prihodnosti. Čeprav bodo, kot je v svojem govoru poudaril Marko Javornik iz podjetja Voyego, tehnologije zagotovo imele pomembno vlogo pri reševanju problemov, s katerimi se sooča človeštvo, pa same po sebi ne bodo zadostovale. Na kakšen način lahko s svojimi spoznanji in pristopi k snovanju rešitev za bolj trajnostno naravnano prihodnost prispevajo antropologi, sociologi ter drugi družboslovci in humanisti?
Na simpoziju, ki ga je povezoval doc. dr. Dan Podjed, znanstveni sodelavec ZRC SAZU in raziskovalec v projektu PEOPLE, je poleg študentov svoje izkušnje iz interdisciplinarnih raziskav predstavila tudi prof. dr. Sarah Pink, svetovno znana dizajnerska antropologinja z avstralske Univerze Monash. Poudarila je, da bodo morali družboslovci premisliti, na kakšen način so lahko družboslovne vede in kvalitativni raziskovalni pristopi usmerjeni sooblikovanje prihodnosti. Če bodo predstavniki teh ved želeli uspešno intervenirati v kontekstih, ki so jih njihove vede tradicionalno kritično obravnavale, se bodo morali uveljaviti na področjih, kjer že delujejo oblikovalci, snovalci politik in ekonomisti. Kvalitativne metode, ki ne simulirajo prihodnosti, pač pa raziskujejo široko področje možnosti, lahko bistveno prispevajo k razumevanju naših tehnoloških prihodnosti. Opustiti moramo zamisel, da bodo nove tehnologije vstopile v naš svet, nam spremenile življenja ter vplivale na posameznika. Ključno vprašanje bi moralo biti, kako bomo zasnovali te tehnologije, da bodo zadostile potrebam ljudi v prihodnosti. Na dobro obiskanem dogodku je prof. Pink predstavila, kako v sodelovanju s podjetjem Volvo poteka raziskava avtonomnih vozil (Human Experiences and Expectations of Autonomous Driving).
Prof. dr. Sarah Pink, Univerza Monash, Raziskovalni laboratorij za nastajajoče tehnologije, Avstralija
Marko Javornik, generalni direktor podjetja Voyego, samostojne divizije skupine Comtrade Group, ki se posveča digitalizaciji transporta in mobilnosti, je o prihodnosti mobilnosti razmišljal skozi vznemirljive primere iz Slovenije, ki jih je primerjal s situacijo na cestah Džakarte, Singapurja in Hongkonga. V svojem predavanju je razložil, na kakšen način lahko tehnologije uporabimo za snovanje rešitev in storitev, ki bodo razbremenile ceste in izboljšale mobilnost v mestih. Peter Pos, energetski svetovalec v nizozemskem podjetju Alliander, partnerju projekta PEOPLE in največjem nizozemskem operaterju distribucijskega omrežja, je v svojem govoru razložil, zakaj mu je bila antropologija vedno blizu, le da se tega ni zavedal. V zadnjih letih se namreč vse bolj zaveda, da energetski prehod ni le tehnološki, pač pa predvsem družbeni problem. Na primeru projektne raziskave PEOPLE je pokazal, zakaj je interdisciplinarno sodelovanje ključno za bolj celovito preoblikovanje energetskega sistema.
O dogodku so poročali tudi v osrednjih slovenskih medijih: preberite prispevek Simone Drevenšek v Delovi prilogi Svet kapitala in prisluhnite oddaji, ki jo je za Val 202 pripravil Jan Grilc. Prispevke s simpozija si lahko ogledate na spodnjih posnetkih.
Fotografije: Tilen Šoštarič
Video: ZRC SAZU