15.04.2019
Dve muhi na en mah: Statična in energetska prenova stavb
Energetska obnova stavb ima ključno vlogo v tranziciji k trajnostnemu in varnemu energetskemu sistemu, pri čemer v Evropski Uniji s celovitimi obnovami stavbnega fonda dobre prakse vodi javni sektor. Tudi v Sloveniji so na voljo različni spodbujevalni mehanizmi: od subvencij in ugodnih kreditov Eko sklada do pred kratkim napovedanih posojil za Celovito energetsko prenovo javnih stavb s strani SID banke oz. njenega mehanizma Sklad skladov.
Pri energetski obnovi starejših stavb pa je potrebno sočasno reševati tudi druge izzive oz. upoštevati različne robne pogoje, kot je npr. zaščita kulturne dediščine. Stavbe Univerze v Ljubljani (UL) imajo različne nivoje zaščite z vidika kulturne dediščine (spomenik, stavbna dediščina …). Že konec leta 2013 smo na IRI UL v okviru projekta EURL3A organizirali mednarodni seminar Trajnostne kulturno zaščitene stavbe. Videoposnetek predavanja predstavnice Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD), Marije Režek Kambič, si lahko ogledate na tej povezavi. Za zaščitene stavbe je pred energetsko obnovo potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in nato ustrezno prilagoditi posege.
Ob odločitvah za energetske obnove, ki se nadgrajujejo s sredstvi zasebnikov preko energetskega pogodbeništva, pa se pri odločevalcih pojavlja pomislek glede statične sanacije obravnavanih stavb. Zadržki so povsem upravičeni, saj bi lahko po zaključeni energetski obnovi morebitne kasnejše statične sanacije s posegi v konstrukcijo slabo vplivale na preteklo investicijo, oziroma bi ji poslabšale predvidene kazalnike. UL zato izvaja ocene potresne ogroženosti svojih stavb. Celotna Slovenija leži na potresnem območju, še posebno pa Ljubljana, ki je v preteklosti že imela katastrofalne potrese. Samo v 20. stoletju je bilo v Sloveniji 15 potresov z intenziteto vsaj VII. stopnje EMS (evropska potresna lestvica ali evropska makroseizmična lestvica), pri kateri se pojavijo zmerne poškodbe zgradb (vir).
Težave sočasne energetske in statične obnove se rešuje z različnimi inovativnimi pristopi. V projektu ProGETonE, ki poteka v evropskem programu Obzorje 2020, razvijajo in testirajo integriran pristop k obnovi stavb, ki vključuje protipotresno utrjevanje in energetsko obnovo. Več o rešitvah, ki jih razvijajo v projektu, in pilotnih izvedbah lahko preberete v predstavitvi projekta.
Pilotni primer stavbe v projektu ProGETonE (Obzorje 2020), vir
Delo izhaja iz že zaključenega projekta Abracadabra (Obzorje 2020), ki je temeljil na predpostavki, da z dodajanjem uporabnega volumna na ali ob stavbi ob sočasni energetski obnovi izboljšamo finančne kazalnike projekta. Na tak način povečamo uporabno površino stavbe, ki posledično poveča vrednost obstoječih nepremičnin ali pa ustvari dodatne prostore, s prodajo katerih lahko (so)financiramo projekt obnove. Pripravili so tudi finančna orodja, ki pomagajo projektantom pri pripravi projektov obnove stavb. Tudi v Slovenji se že razmišlja o takšnem pristopu, dober primer je pripravil denimo Studiokrištof (predstavitev projekta).
S takšnimi inovativnimi pristopi in primeri dobrih praks pa se povečuje tudi zanimanje za celovito obnovo večstanovanjskih stavb, ki je lahko obenem privlačna za kupce in uporabnike. To je tudi osrednji namen projekta TripleA-reno (Obzorje 2020), v katerem pri razvoju rešitev za povečanje sprejemljivosti, spodbujanje zanimanja in odločitev za celovito in skoraj nič energijsko obnovo stavb sodeluje tudi IRI UL.
Fotografija na naslovnici: Thomas B., Pixabay