15.05.2020
Fotovoltaična sončna elektrarna Fakultete za upravo
Sandra Pšeničny, mag., Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani
Fotovoltaična sončna elektrarna Fakultete za upravo pridno deluje. V študiji o postavitvi sončne elektrarne na strehi Fakultete za upravo v Ljubljani, ki sta jo izdelala dr. Kristijan Brecl in prof. dr. Marko Topič iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani sta avtorja predvidela letni izplen skoraj 70 MWh. Naša elektrarna je do 13. maja 2020, proizvedla 313,94 kWh/kWp. Upoštevaje, da je sončno sevanje v tem delu leta še precej nižje kot v poletnih mesecih, so vrednosti, ki jih dosegamo, zelo spodbudne. Ko namreč 1027 kWh/kWp (vednost predvidena v študiji) delimo z 12 in množimo z tremi in pol meseci delovanja, dobimo vrednost 299,54 kWh/kWp.
Prav tako je donos proizvedenih megavatnih ur električne energije v pričakovanih okvirih. Do 13. maja je naša elektrarna proizvedla 22.446,79 kWh, pričakovanja po študiji so bila 69,40 MWh letno. Takšne rezultate zagotovo lahko pripišemo nadpovprečno veliko sončnim dnem to pomlad.
Posnetek delovanja fotovoltaične sončne elektrarne Fakultete za Upravo (UL). Proizvodnjo v živo pa lahko spremljate tukaj.
Ob tem ni zanemarljiv niti okoljevarstveni vidik, saj znaša predvideni letni prihranek pri izpustu CO2 za našo sončno elektrarno 503 kg CO2-eq/kW oziroma skupno skoraj 34 t CO2-eq/leto. Toliko manjši bo namreč ogljični odtis, ki bi nastal ob ekvivalentni proizvodnji električne energije v Sloveniji.
Naj spomnimo, razlogi za postavitev sončne elektrarne na strehi Fakultete za upravo so bili poleg finančnih tudi ekološki. Sončno obsevanje Zemlje je namreč najbolj čist in nezadostno izkoriščen vir energije. Sonce vsako uro na Zemljo pošlje toliko energije, kot jo človeštvo porabi v enem letu. Potencial sonca tako znatno presega celotne energetske potrebe človeštva. Sončno sevanje je po navedbah avtorjev študije prav tako »trajen, neusahljiv in ekološko neoporečen vir energije, ki ga narava izkorišča že od samih začetkov. Pretvorba sončne energije se zgodi ob vpadu sončnega sevanja na sprejemnik. Rastline s fotosintezo pretvarjajo sončno energijo v kemično (biomasa), solarni kolektorji v toploto, sončne celice pa pretvarjajo sončno energijo neposredno v električno energijo.«
Fotovoltaična sončna elektrarna na strehi Fakultete za upravo, Univerza v Ljubljani
In kako se je vse začelo? Sam predlog za postavitev sončne elektrarne na strehi Fakultete za upravo je v okviru energetskega pregleda stavb članic dal Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani. Nato je postavitev sončne fotovoltaične elektrarne na svoji seji obravnavala Komisija za poslovanje in kakovost Fakultete za upravo, ki je predlagala izdelavo študije izvedljivosti projekta, ki sta jo izdelala strokovnjaka iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektriko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, dr. Kristijan Brecl in prof. dr. Marko Topič. Upravni odbor Fakultete za upravo se je s študijo izvedljivosti postavitve fotovoltaične sončne elektrarne seznanil in je o namenu postavitve obvestil Upravni odbor Univerze v Ljubljani, ki je podal povratno informacijo. Nato je sledil začetek postopka javnega naročila, v okviru katerega je bilo za izvajalca izbrano podjetje Esotech d.d., ki je sončno elektrarno postavilo in jo bo kot izbrani izvajalec vzdrževalo še 7 let. Na strehi Fakultete za upravo imamo postavljenih 260 modulov in 3 razsmernike. Moč posameznega modula je 275 Wp, tako, da je skupna moč elektrarne 71.5 kW. Pričakujemo, da bomo vso proizvedeno električno energijo porabili za lastne potrebe, saj imamo največjo porabo električne energije v poletnem času, ko bo proizvodnja največja.
Viri:
- študija Postavitev sončne elektrarne na strehi Fakultete za upravo v Ljubljani, Kristijan Brecl in prof. dr. Marko Topič
- spletni portal Sunnyportal.com
Fotografije: Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani