15.06.2018
IRI UL med finalisti za priznanje TARAS
4. in 5. junija je pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v Portorožu potekal 10. Industrijski forum IRT. IRI UL je bil skupaj s podjetjem INAP, informatizacija in avtomatizacija procesov, med finalisti za priznanje TARAS za najuspešnejše sodelovanje gospodarstva in raziskovalno-razvojnega okolja na področju inoviranja, razvoja in tehnologij. To je tudi poslanstvo inštituta, ki ga IRI UL udejanja z različnimi dejavnostmi, od mednarodnih in študentskih projektov do mreže energetske učinkovitosti.
Na Industrijskem forumu IRT so predstavljali brezžični senzor INAP ACS, ki v prostorih meri temperaturo, vlago, ogljikov dioksid, hlapljive organske spojine, hrup in osvetljenost. Rezultate meritev potem pošlje na poseben oblačni sistem. Vgrajen inteligentni model omogoča enostavno opozarjanje na kakovost zraka v prostoru s pomočjo barvnih in zvočnih signalov. Uporabnikom sporoča podatke stanju bivalnega okolja in jih opozori, če spremenljivke v stavbi dosežejo ali presežejo škodljive vrednosti. Senzor deluje po načelih »umirjene tehnologije«, kar pomeni, da ljudi ne obremenjuje s preveliko količino podatkov ali z nenehnimi in motečimi opozorili.
Brezžični senzor INAP ACS v prostorih meri temperaturo, vlago, ogljikov dioksid, hlapljive organske spojine, hrup in osvetljenost.
Razvoj strojne in programske opreme je izvedlo podjetje INAP, IRI UL pa je v razvoj naprave vključil spoznanja o ljudem prijaznih tehnologijah in pristopih za podajanje informacij o bivalnem okolju, ki so jih razvili v projektu MOBISTYLE – ta poteka v programu EU Obzorje 2020. Upoštevali so tudi k ljudem usmerjene razvojne pristope, ki so jih preizkusili v projektu EU Erasmus+ z naslovom PEOPLE, v katerem v razvojni proces tehnoloških rešitev z družboslovnimi in humanističnimi pristopi vključujejo ljudi in upoštevajo njihove potrebe.
Doslej so bile prioritete energetskega upravljanja usmerjene na porabo energije, po novem pa postaja bolj pomembna še kakovost notranjega okolja. Podjetje INAP ima široko bazo tehničnega in izvedbenega znanja ter kompetenc, kot majhno podjetje pa nima raziskovalnih kapacitet. Za razvoj tehnoloških rešitev je ključno združevanje interdisciplinarnih pristopov in spoznanj: od razumevanja posameznih parametrov ugodja in njihove integracije v zahtevnejše tehnološke rešitve do spoznanj o tem, kako lahko vplivamo na vedenje ljudi in spreminjamo njihove navade.
Mag. Jure Vetršek, IRI UL: Za razvoj tehnoloških rešitev je ključno združevanje interdisciplinarnih pristopov in spoznanj.
Če ljudem na primeren način posredujemo ključne informacije o bivalnem okolju, jih lahko bolje spodbudimo k spremembam vedenja, to pa prispeva k učinkovitejši porabi energije in bolj zdravemu bivalnemu okolju. Da bi to dosegli, IRI UL v razvojnih procesih in projektih združuje antropološka spoznanja s tehničnim razumevanjem rešitev. Tako so pristopili tudi k razvoju senzorja in izvedli raziskave in analize vedenja ljudi v stavbah, ki so združevale kvalitativne metode in tehnike (etnografija, opazovanje z udeležbo, fokusne skupine, intervjuji) s kvantitativnimi metodami (vprašalniki, analiza vedenjskih vzorcev na podlagi podatkov iz senzorjev).
S prepletom kvalitativnih in kvantitativnih izsledkov so predpostavko, da »stavbe porabijo približno 40 odstotkov končne energije«, spremenili v načelo, da energijo porabljajo ljudje. Na tem so utemeljili tudi razvoj senzorja INAP. V središče so postavili ljudi in tako skušali izvesti premik od ekspertnega k ljudem usmerjenemu in okoljsko odgovornemu načinu razvoja pri razvoju rešitev, ki spodbujajo bolj zdrav in manj energetsko potraten način življenja.